VSL sklep I Cpg 186/2001 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO] Opustitev izvedbe predlaganega dokaza predstavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, če je bila pravdni stranki zaradi neizvedbe predlaganega dokaza odvzeta možnost, da dokaže resničnost tistega dejstva, od katerega je bila odvisna uporaba njej ugodne norme.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo toženi stranki naložilo, da tožeči stranki plača 86.119,83 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.03.2000 do plačila, 17.720,00 SIT izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.02.1996 do plačila in 85.604,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.03.2000 do plačila (2. točka izreka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje). Tožena stranka se je proti takšni sodbi pritožila (po pooblaščencih). Uveljavljala je pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava, predlagala pa razveljavitev izpodbijane sodbe z vrnitvijo zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pri tem je priglasila stroške pritožbe. Pritožba je bila vročena tožeča stranka, ki pa nanjo ni odgovorila. Pritožba je utemeljena. Obrazložitve (ki je v neobrazloženi sodbi takšna kot v obrazloženi), da je tožena stranka "preostale obresti, v kolikor niso bile pobotane s terjatvijo tožene stranke, nedvomno tožeči stranki dolžna plačati", ni mogoče šteti kot dejanske in pravne utemeljitve sodbe, saj iz nje niso razvidna dejstva, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo kot resnična, niti pravni predpisi, katere je uporabilo. To pa predstavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 14. točke 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), saj izpodbijana sodba nima razlogov. Tožena stranka je zatrjevala, da naj bi se direktorja pravdnih strank dogovorila, da tožeča stranka ne bo zahtevala plačila preostanka dolga (zakonskih zamudnih obresti in stroškov postopka). Šlo naj bi za sporazum o odpustu dolga po 344. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Vendar pa sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo, pri čemer ni pojasnilo, zakaj naj bi bil predlagani dokaz nepotreben. To pa predstavlja absolutno bistveno postopkovno kršitev iz 8. točke 2. odst. 339. čl. ZPP, saj je bila toženi stranki z nezakonitim postopanjem (z opustitvijo izvedbe predlaganega dokaza) odvzeta možnost, da dokaže dejstvo, od katerega je bila odvisna uporaba njej ugodne norme. Zato je sodišče druge stopnje na podlagi 1. odst. 354. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, pri čemer so pritožbeni stroški (tožene stranke) nadaljnji pravdni stroški (3. odst. 165. čl. ZPP). Ko bo sodišče prve stopnje ponovno odločalo o vseh stroških postopka, naj upošteva, da je tudi odmera stroškov podvržena preizkusu strank in sodišča druge stopnje. Zato mora biti iz obrazložitve njegove sodbe razvidno za vsako stranko posebej, katere stroškovne postavke so utemeljene po temelju in po višini, ali pa mora sodišče prve stopnje strankam vročiti fotokopije stroškovnikov, na katerih je odmerilo priglašene stroške. Pri tem se v zvezi z odmero (17.720,00 SIT) "izvršilnih stroškov" zastavlja vprašanje, za kakšne stroške gre, ko pa je iz 1. točke izreka sodbe in sklepa sodišča prve stopnje (proti kateri se tožena stranka ni pritožila) razvidno, da je le-to sklep o izvršbi z opr. št. IX Ig 296/96, ki ga je dne 27.06.1996 izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani, v celoti razveljavilo v 1. in 3. točki izreka, torej tudi glede izvršilnih stroškov. Sicer pa naj sodišče prve stopnje odloči tudi o separatnih stroških, ki jih je tožena stranka priglasila v 4. točki pripravljalnega spisa z dne 14.12.1998 (zap. št. 13).