Sklep II Ips 662/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] V času vložitve tožbe (4.11.1993) je že veljal Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Uradni list RS, št. 55/92), ki je s svojim 9. členom zvišal med drugim tudi v 2. odstavku 382. člena ZPP določeno vrednost denarne terjatve, do višine katere revizija kot izredno pravno sredstvo ni dopustna, na 80.000,00 SIT. Te vrednosti višina denarne terjatve, ki se uveljavlja s tožbo, ne presega, zato je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi 392. člena ZPP zavreči.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki plačilo zneska 29.049,07 SIT z zamudnimi obrestmi od dne vložitve tožbe dalje in s sklepom zavrglo pobotni ugovor stranskega intervenienta. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbi tožene stranke in stranskega intervenienta in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Proti tej sodbi je tožena stranka vložila revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo izpodbijanih odločitev z zavrnitvijo tožbenega zahtevka. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Revizija ni dovoljena. Revizije ni v premoženjskopravnih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, na izročitev stvari ali izvršitev kakšne druge dajatve, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega določenega zneska (2. odstavek 382. člena ZPP). Predmet tega spora je denarna terjatev v višini 29.049,07 SIT. V času vložitve tožbe (4.11.1993) je že veljal Zakon o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov (Uradni list RS, št. 55/92), ki je s svojim 9. členom zvišal med drugim tudi v 2. odstavku 382. člena ZPP določeno vrednost denarne terjatve, do višine katere revizija kot izredno pravno sredstvo ni dopustna, na 80.000,00 SIT. Te vrednosti višina denarne terjatve, ki se uveljavlja s tožbo, ne presega, zato je bilo treba revizijo tožene stranke na podlagi 392. člena ZPP zavreči.