VSL sklep II Cpg 241/2002 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba zoper prvo točko izreka izpodbijanega sklepa se zavrne in se izpodbijani sklep v prvi točki izreka potrdi.

[JEDRO] Ugovor, da dolžnik sklepa o izvršbi ni prejel, je ugovor zoper samo dopustnost izvršbe (prim. 55. čl. ZIZ). Ta ugovor bi dolžnik moral uveljavljati z drugim pravnim sredstvom, in sicer z ugovorom zoper sklep o izvršbi (prim. 2. odst. 9. čl. ZIZ), medtem ko je v pritožbi zoper sklep o določitvi izvršitelja možno izpodbijati samo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o imenovanju določene osebe za izvršitelja.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom določilo za izvršitelja M. H. iz K. (prva točka izreka) in naložilo upniku, da v roku osmih dni založi 96.000,00 SIT predujma na izvršiteljev račun (druga točka izreka). Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da ni nikoli prejel sklepa o izvršbi. Upniku ni dolžan zneska 933.986,00 SIT, upnik ni dolžniku nikoli dobavil blaga ali opravil storitev v tem znesku. Ker pritožnik ni posebej navedel, v katerem delu izpodbija s pritožbo napadeni sklep, je sodišče druge stopnje štelo, da ga izpodbija v tistem delu, ki je zanj neugoden, to je v prvi točki izreka (prim. 1. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). V drugi točki izreka je sodišče prve stopnje naložilo plačilo predujma upniku, zato ta del odločitve ne posega v pravice ali obveznosti dolžnika. Pritožba ni utemeljena. Dolžnik v pritožbi ne uveljavlja nobenih razlogov, ki bi se tikali pravilnosti izbire oz. določitve imenovane osebe za izvršitelja (napr. izločitveni oz. odklonitveni razlogi iz 3. odst. 289. čl. ZIZ), niti kakršnih koli drugih ugovorov zoper pravilnost postopanja sodišča prve stopnje pri imenovanju izvršitelja. Ugovor, da dolžnik sklepa o izvršbi ni prejel, je ugovor zoper samo dopustnost izvršbe (prim. 55. čl. ZIZ). Ta ugovor bi dolžnik moral uveljavljati z drugim pravnim sredstvom, in sicer z ugovorom zoper sklep o izvršbi (prim. 2. odst. 9. čl. ZIZ), medtem ko je v pritožbi zoper sklep o določitvi izvršitelja možno izpodbijati samo pravilnost odločitve sodišča prve stopnje o imenovanju določene osebe za izvršitelja. Enako velja tudi za ugovorne razloge v zvezi s poslovnim razmerjem (da upnik ni dobavil blaga oz. ni opravil storitev za dolžnika), ki so v tej fazi postopka prav tako prepozne in zato neupoštevne. V izogib morebitnim zapletom pa sodišče druge stopnje še dodaja, da iz povratnice, pripete k sklepu o izvršbi na list. št. 4 spisa izhaja, da je dolžnik dne 4.4.1998 prejel sklep o izvršbi z dne 27.3.1998. Ker zoper sklep o izvršbi ni ugovarjal, je le-ta postal dne 15.4.1998 pravnomočen in ima zato moč izvršilnega naslova. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega dela sklepa po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka ter pravilne uporabe materialnega prava (prim. 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je dolžnikovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo napadeni sklep v izpodbijanem delu.