Sklep G 16/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Tožba se zavrže.

Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

[JEDRO]

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik kršitve, ki so mu bile naložene z odredbo, odpravil, ob tem pa še dodala, da so bile kršitve odpravljene z zamudo. Za takšno ugotovitev tožene stranke ni videti zakonske podlage. Drugi odstavek 180. člena ZZavar, na podlagi katere je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, namreč daje zakonsko podlago le za odločbo, s katero se ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Kljub temu pa ni bilo mogoče meritorno odločati o tožbenemu zahtevku, ker ni videti pravnega interesa kot procesne predpostavke za vložitev tožbe v tej zadevi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožena stranka je na podlagi določbe drugega odstavka 180. člena Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 - uradno prečiščeno besedilo - v nadaljevanju: ZZavar) 10.9.2007 izdala odločbo, št. 4, s katero je ugotovila, da je tožnik odpravil kršitve, ugotovljene z odredbo tožene stranke, št. 40 z dne 15.6.2007. V odločbi je tožena stranka tudi ugotovila, da je nadzorni svet tožeče stranke sprejel sklep o imenovanju dveh novih članov uprave z zamudo in, da sta novo imenovana člana uprave z zamudo vložila zahtevo za izdajo dovoljenja za opravljanje funkcije člana uprave A.

2. Odločbo izpodbija tožeča stranka s tožbo. Iz tožbenih navedb je razbrati, da uveljavlja nepravilno uporabo materialnega prava. Predlaga odpravo izpodbijane odločbe ter podrejeno, da se Odločba odpravi v delu, v katerem tožena stranka v 1. točki izreka odločbe ugotavlja zamudo sedmih dni pri ravnanju A. in zamudo osmih dni pri ravnanju novo imenovanih predsednika in člana uprave A. na način, določen v točki 2.2 izreka odredbe.

3. V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga zavrženje tožbe, podrejeno pa njeno zavrnitev.

4. Tožba ni dovoljena.

5. ZZavar v drugem odstavku 180. člena (med drugim) določa, da v primeru, če iz poročila o odpravi kršitev in priloženih dokazov izhaja, da so bile kršitve odpravljene, izda Agencija za zavarovalni nadzor (v nadaljevanju: Agencija) odločbo, s katero ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Tretji odstavek istega člena Agenciji nalaga, da v primeru nepopolnega poročila oziroma če iz poročila in priloženih dokazov ne izhaja, da so ugotovljene kršitve odpravljene, zavarovalnici z odredbo naloži dopolnitev poročila in ji določi rok za dopolnitev.

6. Tožena stranka je v izpodbijani odločbi ugotovila, da je tožnik kršitve, ki so mu bile naložene z odredbo, odpravil, ob tem pa še dodala, da so bile kršitve odpravljene z zamudo. Za takšno ugotovitev tožene stranke ni videti zakonske podlage. Drugi odstavek 180. člena ZZavar, na podlagi katere je tožena stranka izdala izpodbijano odločbo, namreč daje zakonsko podlago le za odločbo, s katero se ugotovi, da so bile kršitve odpravljene. Kljub temu pa ni bilo mogoče meritorno odločati o tožbenemu zahtevku, ker ni videti pravnega interesa kot procesne predpostavke za vložitev tožbe v tej zadevi.

7. ZUS-1 v 3. točki 36. člena določa, da sodišče s sklepom zavrže tožbo, če upravni akt, ki se z njo izpodbija, očitno ne posega v tožnikovo pravico, ali njegovo pravno korist. Na ta razlog za zavrženje tožbe sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 36. člena ZUS-1).

8. Ugotovitev, da je kršitev odpravljena, pa čeprav z zamudo, ne posega v tožnikovo pravico, ali njegovo neposredno, na zakon oprto korist. Subjektu nadzora je taka odločitev (sama po sebi) v prid. Iz navedb tožeče stranke na drugi strani tožbe je sklepati, da vidi svoj pravni interes za vložitev tožbe v tem, ker "si tožena stranka želi ustvariti možnost za nadaljevanje pritiska na organe tožeče stranke...", ter da "očitno skuša ustvariti možnosti za razrešitev članov nadzornega sveta v smislu določb 29.a in 31. člena ZZavar, čeprav za to nima nobene pravne podlage." Zgolj bojazen, da bo izpodbijana odločba uporabljena proti članom nadzornega sveta, za kar sama tožnica trdi, da ni nobene zakonske podlage, ne more zadostovati za utemeljitev njene pravice ali pravne koristi, v katero naj bi posegala tožena stranka z izpodbijano odločbo. Zato je Vrhovno sodišče tožbo zavrglo (3. točka 36. člena ZUS-1 v zvezi z 2. odstavkom 281. člena ZZavar).

9. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi drugega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07) v zvezi s prvim odstavkom 25. člena ZUS-1.