Sklep III Ips 14/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Reviziji se ugodi, sodba sodišča druge stopnje se razveljavi in se mu zadeva vrne v novo sojenje. Revizijski stroški so nadaljnji pravdni stroški.

[JEDRO]

Ker pritožbeno sodišče (drugače kot prvostopenjsko) primarnega tožbenega zahtevka ni obravnavalo kot odškodninskega, je ostala posledično pritožba tožene stranke v tem pogledu nepreizkušena (neizčrpana).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevek za plačilo 23.877.347,00 SIT s pripadki (1. točka izreka), ustavilo postopek v delu, v katerem je bila tožba umaknjena (2. točka izreka) in odločilo o stroških postopka (3. točka izreka).

Pritožbi tožene stranke je pritožbeno sodišče ugodilo in je 1. točko izreka prvostopenjske sodbe spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo in tožeči stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožene stranke.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija z revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je odločilne razloge za ugoditev pritožbi navedlo na koncu četrte in na začetku pete strani izpodbijane sodbe. Najprej je Predkupno pogodbo z dne 7.3.1997 kvalificiralo kot predkupno pogodbo v smislu 45. člena ZOR in zavzelo stališče, da je na njeni podlagi mogoč le zahtevek na sklenitev pogodbe, ne pa tudi zahtevek za izpolnitev tiste obveznosti, "ki je sicer v predpogodbi že določena." Nato pa je nadaljevalo:

"Tožeča stranka je s primarnim zahtevkom v tožbi zahtevala izpolnitev tiste obveznosti, ki je bila določena v predpogodbi (plačilo kupnine z obrestmi proti izročitvi delnic). Tak zahtevek bi bilo potrebno kot nesklepčen zavrniti. Ker pa je bil zahtevek pred priviligirano spremembo tožbe nesklepčen, dejstvo, da je tožeča stranka delnice med pravdo prodala drugemu kupcu in zato spremenila tožbo, ne more sanirati nesklepčnosti tožbe. Zato je potrebno tudi tak zahtevek zavrniti."

Tožeča stranka je v tožbi najprej zahtevala, da ji tožena stranka plača 32,580.000,00 SIT z zamudnimi obrestmi, s tem da toženi stranki izroči 18.100 delnic družbe A. d.d., T. Podrejeno, če bi sodišče štelo, da pogodba, ki sta jo pravdni stranki sklenili dne 7.3.1997, ni pogodba, pač pa le predpogodba, pa je postavila še zahtevek na sklenitev pogodbe, ki jo je v tožbenem predlogu tudi precizirala. V svoji prvi pripravljalni vlogi z dne 17.1.2000 je navedla, da je zaradi ravnanja tožene stranke utrpela škodo in je v zvezi s tem postavila zahtevek na plačilo zneska 23,887.347,00 SIT z zamudnimi obrestmi. Ob tem je navedla, da "dosedanji primarni zahtevek nad sedaj zahtevanim zneskom tožeča stranka umika." Primarni tožbeni zahtevek je bil s tem ne le skrčen, pač pa je dobil drugo dejansko podlago in s tem drugo pravno naravo. Na mesto dotedanjega izpolnitvenega zahtevka je stopil odškodninski zahtevek. Tega pa ni mogoče zavrniti z enakimi razlogi, s katerimi je mogoče zavrniti zahtevek na izpolnitev pogodbe. Ker pritožbeno sodišče (drugače kot prvostopenjsko) primarnega tožbenega zahtevka ni obravnavalo kot odškodninskega, je ostala posledično pritožba tožene stranke v tem pogledu nepreizkušena (neizčrpana).

Zaradi tega je bilo treba reviziji na podlagi določbe 2. odstavka 380. člena ZPP ugoditi in zadevo vrniti sodišču druge stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku bo moralo drugostopenjsko sodišče obravnavati primarni tožbeni zahtevek kot odškodninski in v tem okviru preizkusti pritožbo tožene stranke. Izrek o pravdnih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.