Sklep III Ips 36/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Če je bila gospodarska družba, ki je vložila revizijo, med revizijskim postopkom izbrisana iz sodnega registra zaradi zaključka stečajnega postopka, je s tem prenehala njena pravica do revizije, zato jo revizijsko sodišče zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da ji mora tožena stranka na podlagi končnega obračuna za izvršena gradbena dela plačati tolarsko protivrednost 38.832,78 USD z zamudnimi obrestmi (in tudi podredni zahtevek na plačilo iste terjatve v tolarjih).

Pritožbeno sodišče je pritožbi tožeče stranke ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je primarnemu tožbenemu zahtevku ugodilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo, v kateri je predlagala prvenstveno njeno spremembo, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno sojenje drugostopenjskemu sodišču.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki je odgovorila, da revizija ni utemeljena, predlagala njeno zavrnitev in zahtevala povrnitev stroškov revizijskega postopka, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni dovoljena.

Iz podatkov sodnega registra sledi, da je bila tožena stranka dne 14.7.2004 izbrisana iz sodnega registra. Podlaga za izbris je bil sklep Okrožnega sodišča v Mariboru St 175/2003 z dne 9.6.2004 o začetku in hkratnem zaključku stečajnega postopka. Z dnem vpisa tega sklepa v sodni register je tako tožena stranka prenehala (drugi odstavek 171. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji). Zaradi prenehanja kot posledice stečaja tožena stranka tudi nima pravnega naslednika, ki bi lahko prevzel pravdo. Zato ne pride v poštev uporaba določbe 3. ali 4. točke prvega odstavka 205. člena ZPP o prekinitvi postopka (ki bi bila nesmiselna, saj se postopek nikoli ne bi mogel nadaljevati).

Nastala je situacija, ko je revidentka izgubila sposobnost biti stranka, na kar mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). Sposobnost biti stranka je torej procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah postopka. Za postopek z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom to pomeni, da mora ta procesna predpostavka obstajati ves čas, od njene vložitve do odločitve revizijskega sodišča. Če v tem času pride do tega, da navedene procesne predpostavke zaradi prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva ni več in se torej te pomanjkljivosti ne da odpraviti (glej peti odstavek 81. člena ZPP), nastane situacija, ko je revizija vložena po osebi, ki nima (več) te pravice. Revizija je postala nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo mora revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP).

Glede na to, da je tožena stranka prenehala, revizijsko sodišče ni moglo odločati o zahtevku tožeče stranke za povrnitev stroškov za odgovor na revizijo.