Sklep III R 60/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Stvarno pristojno sodišče za odločanje v sporu je sodišče s splošno pristojnostjo - Okrožno sodišče v Kranju.

[JEDRO] Tožnik je kot podlago za uveljavljanje zahtevka na plačilo razlike v plači (zaradi razporeditve na drugo delovno meso) in odpravnine (zaradi razrešitve s funkcije predsednika uprave delniške družbe) temelji na pogodbi, sklenjeni s toženo stranko na podlagi določb 250. in 259. člena ZGD in ne na podlagi delovnopravnih predpisov. Zato gre za gospodarski spor, za katerega je stvarno pristojno okrožno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV] Tožnik je vložil tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. V njej je navedel, da je bil pri toženi stranki v delovnem razmerju več let. S 7.3.1996 je bil imenovan za predsednika uprave za pet let. Že 26.10.1998 je bil s sklepom nadzornega sveta z omenjene funkcije odpoklican in s 27.10.1998 razporejen na dela in naloge direktorja financ in računovodstva. Delo pri toženi stranki mu je sporazumno prenehalo 31.12.1998. Ker je bil kot predsednik uprave predčasno odpoklican brez utemeljenega razloga, zahteva plačilo odpravnine v znesku 4.618.660,00 SIT ter za november in december 1998 razliko med plačo, ki jo je za ta dva meseca prejel, ter plačo, ki bi jo prejel kot predsednik uprave v znesku 401.337,50 SIT, skupno 5.019.997,50 SIT. Delovno in socialno sodišče je menilo, da gre za spor iz 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP. Zato se je izreklo za stvarno nepristojno in odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču v Kranju. To pa je sprožilo spor o pristojnosti. Meni namreč, da gre za delovni spor, ker je podlaga za oba tožnikova zahtevka delovno razmerje tožnika s toženo stranko. Stališče Okrožnega sodišča v Kranju je pravno zmotno. Tožnik je bil res v delovnem razmerju pri toženi stranki. Njegova zahtevka na plačilo odpravnine in razlike za meseca november in december 1998 do plače, ki bi jo prejel kot predsednik uprave, pa ne temeljita na delovnopravnih predpisih. Temeljita na pogodbi o zaposlitvi z dne 8.3.1996, v kateri mu je tožena stranka priznala, ob izpolnitvi s pogodbo določenih predpostavk, upravičenje do omenjenih plačil zaradi njegovega posebnega položaja pri toženi stranki - položaja predsednika uprave. V pogodbo pa je bilo to upravičenje vnešeno ne na podlagi delovnopravnih predpisov, ampak na podlagi Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD) v besedilu, objavljenem v Ur.l. RS št. 30/93, in sicer določba o odpravnini (odpoklic predsednika uprave brez utemeljenega razloga) na podlagi drugega odstavka 250. člena ZGD (14. člen pogodbe), določba o še šestmesečnem izplačevanju plače v višini plače predsednika uprave po odpoklicu pa na podlagi 259. člena ZGD (13. člen pogodbe). Zaključek, ki sledi iz navedenega pa je, da ta spor ni delovni spor, ampak civilnopravni spor iz 1. točke prvega odstavka 482. člena ZPP. Zato je to sodišče odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.