Legislator Case Law & Legislation
Sklep III R 26/2001 ECLI:SI:VSRS:2001:III.R.26.2001 AI generated

Sklep III R 26/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep III R 26/2001
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču na podlagi 67. člena ZPP ni možna, če sta se stranki spora o krajevni pristojnosti sodišča sporazumeli in ta sporazum tudi realizirali. Ostvaritev možnosti za morebitno združitev dveh postopkov, ki jih vodita dve različni sodišči, ni razlog za odločanje po 67. členu ZPP.

Legislator headnote

AI generated

Sklep III R 26/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Tožena stranka sedaj predlaga Vrhovnemu sodišču, naj na podlagi 67. člena ZPP določi Okrožno sodišče na Ptuju kot krajevno pristojno sodišče za postopanje v sporu. Opozarja, da obravnava omenjeno sodišče spor za plačilo iste storitve, katere plačilo zahteva tožeča stranka, samo tožnik je drug. Zato bi veljalo oba postopka združiti, ker bi s tem odpadla nevarnost nasprotujočih si odločitev, skupno obravnavanje pa bi bilo primernejše tudi iz razlogov ekonomičnosti.

Keywords

AI generated
prorogation of jurisdiction postponement of trial declining of jurisdiction failure to state reasons provisional setting aside of opposition settlement of jurisdictional conflict
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlogu se ne ugodi.

[JEDRO]

Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču na podlagi 67. člena ZPP ni možna, če sta se stranki spora o krajevni pristojnosti sodišča sporazumeli in ta sporazum tudi realizirali.

Ostvaritev možnosti za morebitno združitev dveh postopkov, ki jih vodita dve različni sodišči, ni razlog za odločanje po 67. členu ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Potem, ko je sklep o izvršbi, izdan na podlagi verodostojne listine, zaradi ugovora dolžnika v ustreznem delu razveljavilo, je izvršilno sodišče odstopilo zadevo Okrožnemu sodišču v Murski Soboti (takrat:

Temeljnemu sodišču v Murski Soboti, enoti v Murski Soboti). Tako je storilo, ker je upnik (sedanja tožeča stranka) predlagal, naj izvršilno sodišče v primeru dolžnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi odstopi zadevo zaradi izvedbe pravdnega postopka Temeljnemu sodišču v Murski Soboti glede na to, da sta se stranki spora dogovorili za njegovo krajevno pristojnost.

Tožena stranka sedaj predlaga Vrhovnemu sodišču, naj na podlagi 67. člena ZPP določi Okrožno sodišče na Ptuju kot krajevno pristojno sodišče za postopanje v sporu. Opozarja, da obravnava omenjeno sodišče spor za plačilo iste storitve, katere plačilo zahteva tožeča stranka, samo tožnik je drug. Zato bi veljalo oba postopka združiti, ker bi s tem odpadla nevarnost nasprotujočih si odločitev, skupno obravnavanje pa bi bilo primernejše tudi iz razlogov ekonomičnosti.

ZPP 1977 (spor se je začel na sodišču v času veljavnosti ZPP iz leta 1977) je v 70. členu, ob izpolnjenih predpostavkah iz omenjene zakonske določbe, upravičil stranki (morebitnega) bodočega spora, da se dogovorita, katero sodišče, ki je stvarno pristojno, jima bo sodilo na prvi stopnji. Stranki spora (oziroma njuna pravna prednika), sta to upravičenje izkoristili in določili, da bo spore iz pogodbe št. 21/92 z dne 8.5.1992 reševalo sodišče, ki je krajevno pristojno po sedežu tožnika (20. člen pogodbe). Takšnega dogovora ni mogoče zaobiti sklicujoč se na razloge, navedene v 67. členu ZPP 1999, v nadaljevanju ZPP (primerjaj: 503. člen in prvi odstavek 498. člena ZPP). Določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču na podlagi 67. člena ZPP bi bila možna samo, če stranki spora ne bi izkoristili upravičenja iz 70. člena ZPP 1977.

Dodatno k zgoraj navedenemu to sodišče še opozarja, da morebitna možnost združitve dveh postopkov ni razlog za odločanje po 67. členu ZPP. Sodišče lahko združi več pravd v skupno obravnavanje iz razlogov, navedenih v 300. členu ZPP. Tega pa ni dolžno storiti.

Združi lahko samo tiste pravde, ki tečejo pred istim sodiščem (300. člen ZPP). Ustvaritev možnosti za (samo) morebitno združitev pravd pa, kot to izhaja iz 67. člena ZPP, ni razlog za odločanje po omenjenem zakonskem določilu.

Glede na navedeno Vrhovno sodišče predlogu tožene stranke ni ugodilo.