Sklep III Ips 5/2001 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče ni pravnomočno končalo postopka s sklepom o stroških v sodbi. Zato revizija zoper sklep o stroških ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV]

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je sodišče izvedlo revizijski postopek po določbah ZPP iz leta 1977. Postopek pred sodiščem prve stopnje se je namreč končal s sodbo 11.12.1998.

S sodbo, s katero je bil gospodarski spor pravnomočno končan, je pritožbeno sodišče odločilo tudi o stroških vsega postopka. Tožeči stranki je naložilo, da mora toženi stranki povrniti 697.191,00 SIT pravdnih stroškov.

Tožena stranka je pritožbenemu sodišču predlagala, naj sodbo v sklepu o stroških dopolni (med drugim tudi) tako, da naloži tožeči stranki, da mora povrniti toženi stranki 1.594.499,00 SIT pravdnih stroškov.

Predlog tožene stranke je pritožbeno sodišče z izpodbijanim sklepom zavrnilo.

Sklep pritožbenega sodišča izpodbija tožena stranka z revizijo.

Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in tožeči stranki naloži, da mora toženi stranki povrniti 1.594.499,00 SIT pravdnih stroškov z zamudnimi obrestmi.

Sodišče je revizijo vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Zakon dovoljuje revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, če je bil postopek z njim pravnomočno končan (prvi odstavek 400. člena ZPP). V obravnavanem primeru je bil postopek pravnomočno končan s sodbo, s katero je pritožbeno sodišče pravnomočno odločilo o tožbenem zahtevku, ne pa s sklepom o stroških v njej. Res je sicer, da odloči sodišče s sodbo tudi o stranskih terjatvah (prvi odstavek 325. člena ZPP). Toda stroški postopka niso sporna stranska terjatev, o kateri je (tudi) bil začet sodni postopek zaradi odločitve o njej, ampak so stranska terjatev, ki je nastala med postopkom ali zaradi postopka, sproženega zaradi odločitve o sporni terjatvi (prvi odstavek 151. člena ZPP). Zato se tudi odločitev o stroških postopka v sodbi vedno šteje za sklep (peti odstavek 129. člena ZPP), kar ne velja za meritorne odločitve o drugih stranskih terjatvah. Postopek na pritožbeni stopnji torej ni bil končan z odločitvijo o stroških postopka, ampak z odločitvijo o glavni stvari in o drugih stranskih terjatvah, konkretno o zamudnih obrestih. Zato predpostavka dovoljenosti revizije iz prvega odstavka 400. člena ZPP: "sklep, s katerim je bil postopek pravnomočno končan", ni izpolnjena. Revizija tako ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče zavrglo (392. člen ZPP).