Court dismisses appeal, ruling that even unauthorized checks are checks governed by the Check Act.

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Tudi nepristni ček je ček. Odškodninsko odgovornost za škodo nastalo z njegovim izkupom določa 9. točka prvega odstavka 23. člena ZC.

[OBRAZLOŽITEV]

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je sodišče izvedlo revizijski postopek po določbah ZPP (1977).

Pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki 10.870.590,00 SIT z zamudnimi obrestmi in stroški postopka, je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožena stranka z revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Sodišče je revizijo vročilo Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijski očitek, da je v postopku prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, ker sta toženo stranko zastopala odvetnika, ki ju ni pooblastila generalna direktorica tožene stranke, ni utemeljen. V spisu je pooblastilo z dne 28.4.1997 s podpisom (takrat še v.d.) generalne direktorice tožene stranke o pooblastitvi prav teh dveh odvetnikov za zastopanje v tem sporu. Očitane bistvene kršitve določb pravdnega postopka zato ni. Revizijsko sodišče samo še dodaja, da sta odvetnika na podlagi omenjenega pooblastila zastopala toženo stranko v prvem pritožbenem postopku, v ponovljenem prvostopenjskem postopku in v drugem pritožbenem postopku.

Tožena stranka meni, da pri njej izkupljenih čekov ni mogoče opredeliti kot čeke zato, ker tožeča stranka ni nikoli imela opravka z njimi, ampak je čekovne blankete izpolnila neznana oseba pod imenom tožeče stranke in jo tudi podpisala. Zato za določitev odgovornosti za škodo, nastalo z izkupom "čekov", ni mogoče uporabiti Zakona o čeku (Ur. list SFRJ štev. 105/46...52/73 ter RS štev. 10/91...66/93), ampak splošna načela odškodninskega prava.

Takšnega stališča tožene stranke revizijsko sodišče ne sprejema.

Zakon o čeku obravnava namreč tudi nepristen ček kot ček. Drugače v 9. točki prvega odstavka 23. člena ne bi določil, kdo trpi škodo, ki izvira iz izkupa nepristnega čeka. Pri nepristnem čeku pravi trasant sicer res ni oseba, ki naj bi to bila po podpisu (6. točka 1. člena Zakona o čeku). Vendar je tudi ta oseba trasant. Zakon ga imenuje "neresnični trasant" (9. točka prvega odstavka 23. člena Zakona o čeku). Neresnični trasant je zato oseba, ki je na čeku podpisana kot trasant, podpisal pa jo je nekdo drug. V takšnem primeru, to pa je tudi obravnavani, se zato odgovornost za škodo, nastalo zaradi izkupa nepristnega čeka, določi po določbah Zakona o čeku, konkretno po njegovi 9. točki prvega odstavka 23. člena. Prav to pa sta storili sodišči prve in druge stopnje in na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja odločili, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki škodo, ki ji je nastala zaradi izkupa nepristnih čekov.

Uveljavljana revizijska razloga torej ne obstojita. Ker tudi sicer ni tistih revizijskih razlogov, na katere mora revizijsko sodišče po 386. členu ZPP paziti po uradni dolžnosti, je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo (393. člen ZPP).