Sodba in sklep III Ips 53/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

I. Reviziji se delno ugodi, sodba sodišča druge stopnje se delno - glede zneska 82.300,00 USD (v tolarski protivrednosti), obresti od tega zneska in glede stroškov postopka razveljavi in zadeva v tem delu vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem delu (glede zneska 20.289,00 SIT v tolarski protivrednosti in obresti od tega zneska) se revizija zavrne.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče, ki preizkuša sodbo zaradi izostanka zaradi vložene pritožbe, mora po uradni dolžnosti paziti tudi na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava.

S tožbeno navedbo, da je tožena stranka pogodbena dela iz podizvajalske pogodbe izvedla nekvalitetno, z neprimernimi materiali in napak ni odpravila, zaradi česar je morala tožeča stranka dela ponovno izvesti z drugim izvajalcem je tožeča stranka navedla vsa dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na plačilo tolarske protivrednosti 82.300,00 USD. Vprašanje izostanka graje oziroma njene nepravočasnosti je obrambno sredstvo jamčevalnega zavezanca, ki ga mora zatrjevati tožena stranka.

[OBRAZLOŽITEV]

Glede na prvi odstavek 498. člena ZPP je revizijsko sodišče izvedlo revizijski postopek po ZPP/77.

S sodbo zaradi izostanka je sodišče prve stopnje naložilo toženi stranki, da mora plačati tožeči stranki tolarsko protivrednost 102.589,00 USD s pripadki.

Pritožbi tožene stranke je pritožbeno sodišče ugodilo in, sklicujoč se na četrti odstavek 332. člena ZPP, sodbo prve stopnje spremenilo ter tožbeni zahtevek zavrnilo.

Sodbo sodišča druge stopnje izpodbija tožeča stranka z revizijo.

Smiselno uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa naj razveljavi sodbi obeh sodišč in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je delno utemeljena.

Sodbo zaradi izostanka lahko izpodbija tožena stranka s pritožbo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 353. člena ZPP). Čim pa pritožbeno sodišče preizkuša sodbo zaradi izostanka zaradi vložene pritožbe, mora po uradni dolžnosti paziti tudi na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 365. člena ZPP).

Materialnopravno zakonitost sodbe zaradi izostanka pritožbeno sodišče ne preizkuša z izvajanjem dokazov. Tega pritožbeno sodišče tudi ni storilo. Materialnopravni preizkus sodbe je izvršilo upoštevajoč samo dejstva, navedena v tožbi. Tožniku zaradi izdaje sodbe zaradi izostanka tudi ni treba predložiti nobenih dokazov. Toda če jih predloži, dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek (ta dejstva pa tožnik mora v tožbi navesti), ne smejo biti v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil (5. točka prvega odstavka 332. člena ZPP).

Glede na navedeno pritožbeno sodišče ni imelo podlage za očitek tožeči stranki, da glede določenih navedb ni predložila ustreznih dokazov. Vendar ta okoliščina ni vplivala na njegovo odločitev. Na to je vplival samo zaključek pritožbenega sodišča, da tožbeni zahtevek ne izhaja iz dejanske podlage, ki jo je navedla tožeča stranka v tožbi. To je delno točno. Pri tem pa revizijsko sodišče na očitek revizije, da bi moralo sodišče na nesklepčnost tožbe tožečo stranko opozoriti, pripominja, da ni dolžnost sodišča postaviti se na stran ene stranke in jo opozoriti, kako naj tožbeni zahtevek oblikuje, da bo v sporu uspela.

V tožbi je tožeča stranka navedla, da je tožena stranka pogodbena dela iz podizvajalske pogodbe izvedla nekvalitetno, z neprimernimi materiali in napak ni odpravila, zaradi česar je morala tožeča stranka dela ponovno izvesti z drugim izvajalcem, s čimer so ji nastali stroški v višini 82.300,00 USD. Za svoj zahtevek, ki je jamčevalni in ne odškodninski, kot to navaja v reviziji, je tožeča stranka navedla vsa dejstva, iz katerih izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka na plačilo tolarske protivrednosti 82.300,00 USD. Vprašanje izostanka graje oziroma njene nepravočasnosti je namreč obrambno sredstvo jamčevalnega zavezanca. To dejstvo bi zato morala zatrjevati tožena stranka, ki tega ni storila.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče reviziji tožeče stranke delno ugodilo, sodbo sodišča druge stopnje glede tolarske protivrednosti 82.300,00 USD razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču druge stopnje v novo sojenje. V tem bo, glede na 6. točko drugega odstavka 354. člena ZPP, sodišče druge stopnje preizkusilo, ali so bile tudi sicer izpolnjene vse tiste predpostavke iz prvega odstavka 332. člena ZPP za izdajo sodbe zaradi izostanka, ki se nanašajo samo na ta del tožbenega zahtevka (n. pr. iz 5. točke prvega odstavka 332. člena ZPP). V to vprašanje se namreč revizijsko sodišče ni spuščalo glede na to, da pritožbeno sodišče sodbe zaradi izostanka v omenjeno smer še ni preizkusilo (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 365. člena ZPP).

Revizijo v obsegu, v katerem izpodbija tožeča stranka sodbo pritožbenega sodišča v odločitvi o zavrnitvi tožbenega zahtevka na plačilo tolarske protivrednosti 20.289,00 USD z obrestmi pa je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo. Glede tega dela tožbenega zahtevka tožeča stranka res ni navedla prav nobenega dejstva, iz katerega bi izhajala obveznost tožene stranke, da ji plača omenjeni znesek.