Legislator Case Law & Legislation
Sklep III Ips 100/99 ECLI:SI:VSRS:1999:III.IPS.100.99 AI generated

Sklep III Ips 100/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep III Ips 100/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje. Če je v odločilnem dejstvu - v predlogu za izvršbo navedeni podlagi za izvršbo - nasprotje med tem, kar se v razlogih izpodbijanega sklepa navaja o vsebini predloga za izvršbo in med samim predlogom za izvršbo, je to absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. II. odst. 354. člena ZPP/77.

Legislator headnote

AI generated

Sklep III Ips 100/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Sklep pritožbenega sodišča z dne 23.3.1999 opr. štev. Cpg 615/97 izpodbija vrhovna državna tožilka z zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej primarno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz trinajste točke drugega odstavka 354. člena ZPP, podrejeno pa še kršitev določb 251. a člena do 251. d člena, prvega odstavka 251. e člena in prvega, drugega in tretjega odstavka 251. f člena ZIP v njihovi procesno-pravni in materialno-pravni vsebini. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa naj izpodbijani sklep spremeni in dolžnikov ugovor zavrne.

Keywords

AI generated
procedural revision violation of procedural rules amendment of the claim revision of the Treaty annulment proceedings request for asylum revision
AI generated
VSK sklep II Cp 1412/2006
odst. 312. člena OZ določa, da pobot ne nastane takoj, ko se stečejo pogoji zanj, temveč mora to ena stranki drugi izjaviti. V izvršilnem postopku je možno le materialnopravno pobotanje, pobotno izjavo pa dolžnik lahko poda tudi v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotovilo, da sta dolžnika v ugovoru zoper sklep o izvršbi z dokazno podprto navedbo, da upnica dolguje dolžnikoma znesek po sodbi Okrožnega sodišča v K. z dne 22.4.2003, v zvezi s popravnim sklepom z dne 21.5.2003 in v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani opr.
VSL Sklep II Ip 2350/2018
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika po izteku roka z dne 3.
VSL Sklep II Ip 843/2018
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovoru dolžnikov z dne 2.
VSL sklep I Ip 398/2017
S sklepom z dne 30. 5. 2016 je sodišče prve stopnje v točki I izreka ugovoru dolžnika zoper sklep o izvršbi ugodilo in sklep o izvršbi razveljavilo, predlog za izvršbo zavrnilo, razveljavilo pa je tudi opravljena izvršilna dejanja in postopek ustavilo. V točki II izreka je sklenilo, da je upnik dolžan dolžniku v roku 8 dni od prejema sklepa povrniti 1.149,04 EUR stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila. V točki III izreka je sklenilo, da upnik sam nosi stroške odgovora na ugovor z dne 29. 3. 2013, v točki IV izreka pa, da dolžnik sam nosi stroške odgovora na ugovor z dne 9. 2. 2015.
Sklep II Ips 247/2001
Reviziji proti sodbi se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo odločanje.

[JEDRO]

Če je v odločilnem dejstvu - v predlogu za izvršbo navedeni podlagi za izvršbo - nasprotje med tem, kar se v razlogih izpodbijanega sklepa navaja o vsebini predloga za izvršbo in med samim predlogom za izvršbo, je to absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. tč. II. odst. 354. člena ZPP/77.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom z dne 18.8.1997 opr. štev. Ig 915/96 je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljen dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi, s katerim je na upnikov predlog dovolilo zoper dolžnika izvršbo zaradi izterjave dolga v višini 10,000.000,00 SIT z obrestmi.

Na dolžnikovo pritožbo je pritožbeno sodišče z izpodbijanim sklepom sklep sodišča prve stopnje z dne 18.8.1997 opr. štev. Ig 915/96 spremenilo tako, da je sklep o izvršbi z dne 18.6.1997 opr. štev. Ig 96/00915-4 razveljavilo in predlog za izvršbo zavrnilo.

Sklep pritožbenega sodišča z dne 23.3.1999 opr. štev. Cpg 615/97 izpodbija vrhovna državna tožilka z zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej primarno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz trinajste točke drugega odstavka 354. člena ZPP, podrejeno pa še kršitev določb 251. a člena do 251. d člena, prvega odstavka 251. e člena in prvega, drugega in tretjega odstavka 251. f člena ZIP v njihovi procesno-pravni in materialno-pravni vsebini. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo odločanje, podrejeno pa naj izpodbijani sklep spremeni in dolžnikov ugovor zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti je bila vročena obema strankama, ki nanjo nista odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Za odločitev o predlogu za izvršbo je odločilna tudi podlaga, na kateri upnik predlog temelji. V razlogih izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče navedlo, da je upnik predlagal izvršbo na podlagi "izvršljive" pogodbe o kreditu, ki sta jo stranki sklenili dne 29.3.1994. Dejanska vsebina predloga za izvršbo, nanašajoča se na podlago, na kateri temelji upnik predlog za izvršbo pa je bistveno drugačna. V predlogu za izvršbo je namreč upnik Temeljnemu sodišču v Murski Soboti, enoti v Murski Soboti, predlagal, naj dovoli izvršbo na podlagi izvršljivega sporazuma in sklepa omenjenega sodišča z dne 25.4.1994 opr. štev. I R 82/94. Očitno je torej, da gre za bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz trinajste točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Ta je v tem, da je o odločilnih dejstvih - v predlogu za izvršbo navedeni podlagi za izvršbo - nasprotje med tem, kar se v razlogih izpodbijanega sklepa navaja o vsebini predloga za izvršbo in med samim predlogom za izvršbo.

Že obstoj primarno uveljavljanega razloga upravičuje ugoditev zahtevi za varstvo zakonitosti. Zato sodišče ni preizkušalo, ali je podan tudi podrejeno uveljavljani, ampak je zahtevi ta varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 408. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 394. člena ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in vrnilo zadevo pritožbenem sodišču v novo odločanje.