Legislator Case Law & Legislation
DE FR IT EN
Analyze in Legislator
Sodba III Ips 112/99 ECLI:SI:VSRS:1999:III.IPS.112.99 AI generated

Sodba III Ips 112/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba III Ips 112/99
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Open official source Machine-readable Markdown (.md)

Legislator summary

AI generated

Sklepi skupščine d.d., katere se niso udeležili vsi delničarji, so nični, če s sklicem skupščine niso bili objavljeni dnevni red skupščine in predlogi sklepov. Pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ničen sklep številka 4, sprejet na skupščini tožene stranke dne 28.7.1997 v delu, ki se nanaša na delitev rezultatov poslovanja za obdobje 1993 do 1996 za zaposlene v višini 10,000.000,00 SIT, za upravo v višini 4,200.000,00 SIT in za nadzorni svet v višini 1,800.000,00 SIT, je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Legislator headnote

AI generated

Sodba III Ips 112/99 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: člena, da je sklep skupščine delniške družbe ničen, če je sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z 281. do 287. členom ZGD in določbami statuta, razen če so se skupščine udeležili vsi delničarji.

Keywords

AI generated
pension distribution plan division of labour equal pay occupational pension rights rights and obligations of staff misappropriation of salary deductions
AI generated
VSRS Sklep VIII DoR 171/2022-8
Sodišče prve stopnje je razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem zaključka glavne obravnave v ponovljenem postopku (II.
VDSS sodba Pdp 263/2008
Tožena stranka se v pritožbenem postopku ne more sklicevati na imuniteto, ki jo uživa kot mednarodna organizacija, saj je potrebno šteti, da se je s tem, ko se na imuniteto ni sklicevala v postopku na prvi stopnji, imuniteti molče odrekla. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 9.2.2007 tožniku nezakonita, zato jo je razveljavilo. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč mu še vedno traja z vsemi pravicami, ki iz njega izhajajo (1. tč. izreka). Toženi stranki je naložilo, da tožnika pozove nazaj na delo in mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna vse pravice po pogodbi o zaposlitvi in iz delovnega razmerja ter mu za to obdobje vpiše delovno dobo v delovno knjižico, obračuna bruto plačo, od tega plača pripadajoče davke in prispevke, mu izplača neto plačo skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznega mesečnega zneska v plačilo do plačila, vse v 8 dneh (2. tč. izreka). Odločilo je, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka (3. tč. izreka).
VDS sodba in sklep Pdp 1253/2001
Delovna mesta na MO in v SV se po 2.
VDSS sodba Pdp 832/2008
Tožena stranka se je z razlogom za odpoved seznanila, ko je bila dolžna kot delodajalec prevzemnik tožnico poklicati na delo.
VDSS sodba Pdp 65/2012
Namen določbe, ki kot kriterij za določitev presežnih delavcev določa upoštevanje socialnega statusa, če je eden izmed zakoncev (zunajzakonskih partnerjev) brezposeln, je varovanje socialnega stanja oziroma eksistence. Vendar je treba pri tem kriteriju kot brezposelno osebo upoštevati le osebo, ki izpolnjuje kriterije po ZZZPB (torej ki si prizadeva najti zaposlitev), kar pa zakonec sodelavke tožnice ni bil, ker ni bil prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje. Iz tega razloga je sodelavka neutemeljeno pridobila dodatne točke pri ocenjevanju, tožnica pa ni bila zakonito izbrana za presežno delavko.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Sklepi skupščine d.d., katere se niso udeležili vsi delničarji, so nični, če s sklicem skupščine niso bili objavljeni dnevni red skupščine in predlogi sklepov.

[OBRAZLOŽITEV]

Pritožbo zoper sodbo, s katero je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ničen sklep številka 4, sprejet na skupščini tožene stranke dne 28.7.1997 v delu, ki se nanaša na delitev rezultatov poslovanja za obdobje 1993 do 1996 za zaposlene v višini 10,000.000,00 SIT, za upravo v višini 4,200.000,00 SIT in za nadzorni svet v višini 1,800.000,00 SIT, je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Sodbo pritožbenega sodišča izpodbija tožena stranka z revizijo, v kateri uveljavlja vse revizijske razloge. Revizijskemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa naj sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Zakon o gospodarskih družbah (Ur. list RS štev. 30/93...6/99; v nadaljevanju: ZGD) določa v tretji alinei prvega odstavka 359.

člena, da je sklep skupščine delniške družbe ničen, če je sprejet na skupščini, ki ni bila sklicana v skladu z 281. do 287. členom ZGD in določbami statuta, razen če so se skupščine udeležili vsi delničarji.

Določba, ki ureja sklic skupščine, je tudi 286. člen ZGD. Ta med drugim zahteva, da se s sklicem skupščine objavijo tudi dnevni red skupščine (prvi odstavek 286. člena ZGD) in predlogi sklepov, ki naj bi jih skupščina sprejela (tretji odstavek 286. člena ZGD).

Samo sklic skupščine, pri katerem so bile spoštovane, poleg prvega odstavka 285 člena ZGD tudi zgoraj navedene določbe, omogoča delničarjem učinkovito uresničevanje upravljalskih upravičenj. Med ta spada tudi predlaganje nasprotnih predlogov, ki pa morajo biti za to, da sploh lahko postanejo predmet glasovanja na skupščini, predlagani v roku iz prvega odstavka 288. člena ZGD.

Res je, da ZGD nima določbe, ki bi upravi delniške družbe izrecno prepovedovala znotraj enomesečnega roka iz prvega odstavka 285. člena ZGD, ali pa na sami skupščini delniške družbe, spreminjati ob sklicu skupščine objavljenih predlogov sklepov. Iz te okoliščine pa revizija ne more izvajati zmotne uporabe materialnega prava pri odločanju sodišča druge stopnje. Omenjena prepoved izhaja namreč iz določb ZGD, navedenih zgoraj. Delničarji morajo namreč vedeti, o kakšnih predlogih sklepov bodo glasovali na skupščini zato, da se lahko odločijo, kako bodo glasovali, da lahko oblikujejo predloge nasprotnih sklepov, ne nazadnje pa tudi zato, ker lahko objavljeni predlogi sklepov vplivajo tudi na njihovo odločitev, ali sploh bodo sodelovali na skupščini. Zato je ZGD v tretji alinei prvega odstavka 359. člena tudi določil, da sklepi skupščine, ki ni bila sklicana v skladu z 281. do 287. členom, niso nični samo takrat, če so se skupščine udeležili vsi delničarji (v obravnavanem primeru se je niso). Ta določba pa se ne nanaša samo na objavo dnevnega reda in njegovega spreminjanja, kot to želi uveljaviti revizija, ampak tudi na objavo predlogov sklepov, o katerih bo glasovala skupščina, in na njihovo spreminjanje. ZGD tudi nima določbe, ki bi v "utemeljenih primerih" dovoljevala spregled tretje alinee prvega odstavka 359. člena ZGD.

Zatrjevane, niti kakšne druge zmotne uporabe materialnega prava, ni. V postopku tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, navedenih v deseti točki drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). S kakšnim ravnanjem naj bi sodišči druge oziroma prve stopnje sicer kršili določbe pravdnega postopka pa vlagatelj revizije ni povedal. Zato je revizijsko sodišče revizijo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP).