Sodba II Ips 206/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija tožeče stranke se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Toženec je med postopkom dokazal, da je škoda, ki jo tožnik iztožuje, nastala brez njegove krivde, ker je toženec poškodoval tožnika v silobranu, pri katerem pa ni prišlo do prekoračitve (po določilu 161. člena zakona o obligacijskih razmerjih, nadalje ZOR). Silobran predstavlja dovoljeno samopomoč, zato škode, ki pri tem nastane, povzročitelju ni potrebno povrniti.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval plačilo 105.226,00 SIT za škodo, ki naj bi mu jo z napadom povzročil toženec. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano sodbo pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik lastnoročno revizijo. V njej zatrjuje, da razpravljajoči sodnik ni dovolil, da bi kot stranka postavljal vprašanja pričam, da je s čudnim spraševanjem zmedel pričo A. K. in da je bil 25.9.1992, ko je bila opravljena obravnava, močno naglušen in je za potek obravnave zvedel šele pozneje iz vsebine zapisnika. Porotniki so bili pristranski in eden izmed njiju je celo prijatelj toženčevega očeta. Zanika, da bi šlo v tem primeru za silobran, pač pa ga je toženec naklepno napadel. Kazenska ovadba policista proti tožencu je bila omiljena ter bi moralo iti za večjo kazensko odgovornost toženca. Revizija ni utemeljena. Revizija je izredno pravno sredstvo, ki se ga more vložiti le zoper pravnomočne drugostopne odločbe (člen 382 zakona o pravdnem postopku, nadalje ZPP). Tožnik v svoji reviziji ne zatrjuje ničesar takega, kar bi se moglo nanašati na odločbo sodišča druge stopnje. Ta ugotovitev je nalagala revizijskemu sodišču, da preizkusi izpodbijano sodbo v okviru uradne dolžnosti (člen 386 ZPP). Pri takem preizkusu revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Prav tako ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava. Ugotovljeno dejansko stanje, na katero je revizijsko sodišče vezano, ni utemeljevalo tožnikovega odškodninskega zahtevka. Namreč, toženec je med postopkom dokazal, da je škoda, ki jo tožnik iztožuje, nastala brez njegove krivde, ker je toženec poškodoval tožnika v silobranu, pri katerem pa ni prišlo do prekoračitve (po določilu 161. člena zakona o obligacijskih razmerjih, nadalje ZOR). Silobran predstavlja dovoljeno samopomoč, zato škodo, ki pri tem nastane, povzročitelju ni potrebno povrniti. V zvezi z revizijskimi izvajanji, ki bi po svoji vsebini mogla pomeniti uveljavljanje relativne kršitve določb pravdnega postopka, je še ugotoviti, da se ta izključno nanašajo na postopek pred sodiščem prve stopnje in ne na pritožbeni postopek. Zato te niso mogle biti predmet revizijskega postopka.