Sklep II Ips 493/92 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Revizija ni dovoljena, če vrednost spornega predmeta navedenega v tožbi, ni dosegala, v času vložitve tožbe določenega revizijskega pcto.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke. Ugotovilo je, da ima tožnik dedno pravico po zapustnici na podlagi 2. odstavka 10. člena zakona o dedovanju. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in prvostopno sodbo potrdilo. Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila laično revizijo tožena stranka. Smiselno uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče drugostopno sodbo v celoti razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, plačilo stroškov postopka pa naloži tožeči stranki. Revizija ni dovoljena. Določila ZPP (zakona o pravdnem postopku - Ur.l. SFRJ, št. 4/77-27/90) so uporabljena na podlagi ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 1/91-I), v povezavi s 1. členom ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l. RS, št. 33/91-I). Po 3. odstavku 382. člena ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Z novelo (Ur.l. RS, št. 55/92), ki je začela veljati 5.12.1992, je bil določen znesek 80.000 SIT. Vendar je v 3. odstavku 10. člena te novele določeno, da se o reviziji zoper drugostopno sodbo v postopku, ki je bil začet pred uveljavitvijo novele, odloči po določbah ZPP, ki so se uporabljale do uveljavitve tega zakona. V času vložitve tožbe, dne 13.1.1988, je bila revizija dovoljena, če je vrednost spornega predmeta, navedenega v tožbi, presegala tedanjih 800.000,00 din (80,00 SIT). Tožnik je v tožbi navedel vrednost spornega predmeta v znesku 610.000 tedanjih din (61,00 SIT). Ta vrednost pa v času vložitve tožbe za dovoljenost revizije ni zadoščala. Zato je revizijsko sodišče odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa (392. člen ZPP).