Legislator Case Law & Legislation
Sodba III Ips 104/2006 ECLI:SI:VSRS:2008:III.IPS.104.2006 AI generated

Sodba III Ips 104/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba III Ips 104/2006
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Tožena stranka ni mogla s kršitvijo pogodbe povzročiti izgube dobička tožeče stranke, ker pogodba med pravdnima strankama niti ni bila sklenjena. (1) Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 9,738.774,00 SIT (zdaj 40.639,18 EUR) in pripadajočih obresti. Tožečo stranko je zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke s pripadki.

Legislator headnote

AI generated

Sodba III Ips 104/2006 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: (1) Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 9,738.774,00 SIT (zdaj 40.639,18 EUR) in pripadajočih obresti. Tožečo stranko je zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke s pripadki.

Keywords

AI generated
satisfaction of claim disputed claim action for payment residual debt costs of late payment debt enforcement claim
AI generated
VSK sodba I Cpg 169/2003
odst. 25. čl. ZFPPod), drugi družbenik Z. D. pa je bil njen družbenik od ustanovitve 20.9.1990 do 10.2.1999, ko je prenesel svoj poslovni delež na toženca in izstopil iz družbe, z njegovim izstopom pa je toženec postal edini družbenik. V času, ko je bil Z. D. družbenik, sta imela s tožencem enak, tj. 50 %-ni poslovni delež, po podatkih sodnega registra je bil toženec že od 3.2.1994 vpisan kot eden od direktorjev družbe. Če naj bi se za presojo vprašanja, ali gre za aktivnega družbenika, ali ne, upošteval le formalni položaj družbenika (napr. le velikost poslovnega deleža, v sodni register vpisana funkcija zastopnika), bi za zaključek, da je toženec bil aktivni družbenik, v obravnavanem primeru zadoščali že podatki sodnega registra, saj je vse doslej navedeno mogoče tam preveriti; zgolj na podlagi teh podatkov bi torej bilo mogoče zaključiti, da bi toženec glede na velikost svojega poslovnega deleža, lahko vplival na poslovanje družbe L. d.o.o., če bi to hotel.
VSL Sodba I Cpg 587/2022
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 112.042,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 11.
VSL sodba I Cpg 128/2010
Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 388.007,09 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8.3.2008 do plačila, v roku 15 dni in da je v istem roku tožena stranka dolžna tožeči stranki povrniti njene pravdne stroške v znesku 5.174,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka do plačila.
VSL sodba I Cp 537/2015
Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu je tožena stranka dolžna plačati 5.969,52 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.4.2012 dalje do plačila in mu povrniti pravdne stroške (točka I. izreka sodbe). Odločilo je, da je tožnik dolžan toženi stranki povrniti 7,20 EUR pravdnih stroškov.
VDSS sodba Pdp 217/2016
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.935,97 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka sama krije svoje revizijske stroške.

[JEDRO]

Konkreten posel se lahko sklene samo s sprejemom konkretne ponudbe.

Tožena stranka ni mogla s kršitvijo pogodbe povzročiti izgube dobička tožeče stranke, ker pogodba med pravdnima strankama niti ni bila sklenjena.

[OBRAZLOŽITEV]

(1) Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo 9,738.774,00 SIT (zdaj 40.639,18 EUR) in pripadajočih obresti. Tožečo stranko je zavezalo k povrnitvi pravdnih stroškov tožene stranke s pripadki.

(2) Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo ter pritožnico obsodilo na povrnitev pritožbenih stroškov nasprotne stranke.

(3) Tožeča stranka proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo. Uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču druge stopnje v nov postopek. Ob tem priglaša revizijske stroške.

(4) Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

R a z l o g i z a z a v r n i t e v r e v i z i j e

(5) Ker revizijsko sodišče na lastno pobudo ne presoja drugega kot pravilne uporabe materialnega prava (371. člen Zakona o pravdnem postopku; ZPP), mora stranka očitke v zvezi z drugimi dovoljenimi revizijskimi razlogi konkretno in razčlenjeno pojasniti. V predloženi zadevi revidentka tega ne stori. Njen očitek, da sodišče prve stopnje ni zaslišalo nobene od prič, ki jih je predlagala, s čimer naj bi kršilo procesne določbe na način iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ni pojasnjen niti s tem, o katerih odločilnih okoliščinah zadeve naj bi bile te priče lahko posredovale svoja opažanja. Očitek zato ni utemeljen.

(6) Sodišči nižjih stopenj sta tožbeni zahtevek zavrnili s pravilno obrazložitvijo, da tožena stranka ni mogla s kršitvijo pogodbe povzročiti izgube dobička tožeče stranke, ker pogodba med pravdnima strankama niti ni bila sklenjena. Sodišče prve stopnje je namreč ugotovilo (sodišče druge stopnje pa je vse njegove dejanske zaključke sprejelo), da delavka tožene stranke, J. J., ni imela pooblastila, da bi za toženo stranko sklenila pogodbo. Ugotovilo je še obstoj okoliščin, na podlagi katerih bi moralo biti tako stanje stvari tožeči stranki znano, in končno tudi to, da navedena delavka ni sklenila pogodbe, in sicer (po oceni revizijskega sodišča) dovolj jasno ne le glede tega, da delavkin sprejem ponudbe zaradi odsotnosti ustreznega pooblastila za toženo stranko ni bil zavezujoč, temveč tudi glede tega, da delavka dejansko ni podala izjave o sprejemu ponudbe. Ker že to zadostuje za zaključek o neobstoju pogodbe, revizijskemu sodišču ni treba posebej obravnavati revizijskega grajanja domnevno napačne uporabe materialnega prava v zvezi z zastopanjem (88. člen Zakona o obligacijskih razmerjih; ZOR) in z odgovornostjo za delavca (170. člen ZOR).

(7) Poleg tega je sodišče druge stopnje tožeči stranki pravilno pojasnilo, da se konkreten posel lahko sklene samo s sprejemom konkretne ponudbe, kot določa prvi odstavek 39. člena takrat veljavnega ZOR, in da v predloženi zadevi ne gre za situacijo po tretjem odstavku 42. člena ZOR, na katerega se tožeča stranka v reviziji znova (neutemeljeno) sklicuje.

(8) Ostali revidentkini očitki zadevajo ugotovljeno dejansko stanje. Ker pa je revizija namenjena zgolj preizkušanju pravilne uporabe prava, revizijsko sodišče teh očitkov ne more obravnavati (tretji odstavek 370. člena ZPP).

(9) Ker se uveljavljani razlogi niso izkazali za utemeljene in ker tudi sicer ni zasledilo, da bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno, je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

(10) Odločitev o revizijskih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.