Sklep III Ips 79/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Zaradi prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva procesna predpostavka sposobnost biti stranka ni več podana in ker se te pomanjkljivosti ne da odpraviti, pomeni, da je revizija postala nedovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] Dosedanji potek postopka 1. Okrožno sodišče v Celju je zoper prvo toženko izdalo delno zamudno sodbo, s katero ji je naložilo plačilo odškodnine v višini 48.661,70 EUR (prej 11.661.290,98 SIT) s pripadki. Prva toženka je izvajala obnovitvena dela na poslovnem objektu tožeče stranke v Ž. Pri obnovi strehe ni ustrezno zaščitila objekta pred padavinami, zato je dež zmočil poslovne prostore v drugi etaži. Tožeči stranki je nastala škoda v navedeni višini. 2. Višje sodišče v Celju je pritožbo prve toženke zavrnilo in potrdilo delno zamudno sodbo sodišča prve stopnje. 3. Prva toženka je dne 3. 4. 2007 vložila revizijo zoper sodbo višjega sodišča in v njej predlagala, da Vrhovno sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi. Revizija je bila vročena tožeči stranki in drugi toženki, ki nanjo nista odgovorili ter Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. 4. Obravnavani postopek se je glede prve toženke pred sodiščem prve stopnje končal pred uveljavitvijo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku - ZPP-D (Uradni list RS, št. 45/08). Zato se po drugem odstavku njegovega 130. člena nadaljuje po določbah Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo). Nedovoljenost revizije 5. Iz podatkov sodnega registra izhaja, da je bila prva toženka po zaključku stečajnega postopka dne 9. 10. 2008 izbrisana iz registra na podlagi pravnomočnega slepa Okrožnega sodišča v Mariboru, opr. št. 137/2007 z dne 1. 9. 2008. Z izbrisom iz sodnega registra je prva toženka prenehala obstajati. Ker je do prenehanja prišlo po zaključku stečajnega postopka, na podlagi katerega pravna oseba nima pravnih naslednikov, ne pride v poštev uporaba določb ZPP o prekinitvi postopka (3. točka prvega odstavka 205. člena ZPP). Postopek se namreč nikoli ne bi mogel nadaljevati. 6. Nastala je situacija, ko je revidentka izgubila sposobnost biti stranka, na kar mora sodišče ves čas postopka paziti po uradni dolžnosti (80. člen ZPP). V postopku z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom to pomeni, da mora ta procesna predpostavka obstajati ves čas, od njene vložitve do odločitve revizijskega sodišča. Če v tem času pride do tega, da navedene procesne predpostavke zaradi prenehanja pravdne stranke brez pravnega nasledstva ni več in se torej ta pomanjkljivost ne da odpraviti (glej peti odstavek 81. člena ZPP), pomeni, da je revizija postala nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo mora revizijsko sodišče zavreči (377. člen ZPP). (Tako tudi v odločbi Vrhovnega sodišča, opr. št. III Ips 36/2003 z dne 7. 9. 2004).