Sklep III R 17/96 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Krajevno pristojno sodišče za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo in za samo nasprotno izvršbo je Okrajno sodišče v L.

[JEDRO] Krajevno pristojno sodišče za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo in o dovolitvi nasprotne izvršbe je sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo.

[OBRAZLOŽITEV] V izvršilnem postopku upnika S. zoper dolžnika Republiko Slovenijo - Ministrstvo za okolje in prostor, je odločilo o predlogu za izvršbo in vodilo izvršbo Okrajno sodišče v L. Prisilna izterjava zneska 11.801,00 SIT je bila na podlagi sklepa o izvršbi realizirana, čeprav je dolžnik omenjeni znesek že sam poravnal. Zato je dolžnik - sedaj kot upnik - vložil predlog za nasprotno izvršbo zaradi vrnitve 11.801,00 SIT. Sklicujoč se na 194. člen ZIP je Okrajno sodišče v L. izreklo, da ni krajevno pristojno za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo in zadevo odstopilo sodišču, za katerega je menilo, da naj bi bilo krajevno pristojno. Ko je Okrajno sodišče v Š. zadevo prejelo, je sprožilo spor o pristojnosti. Meni namreč, da je za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo krajevno pristojno tisto sodišĐče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. ZIP sicer nima določbe, ki bi izrecno določala, katero sodišče je krajevno pristojno za odločanje o predlogu za nasprotno izvršbo. Določbo uvodnega stavka 1. odst. 59. člena ZIP, ki se glasi: "Ko je izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo..." pa je razumeti tako, da lahko dolžnik predlaga nasprotno izvršbo pri tistem sodišču, ki je vodilo že opravljeno izvršbo. Takšno razlago omenjene zakonske določbe narekuje tudi namen institucije nasprotne izvršbe. Z njo naj se dolžniku omogoči, da čim hitreje dobi nazaj tisto, kar mu je bilo z izvršbo neutemeljeno odvzeto. Postopek nasprotne izvršbe je torej funkcionalno neposredno vezan na realizacijo sklepa o izvršbi v izvršilnem postopku. Zato je lahko krajevno pristojno sodišče za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo in o dovolitvi nasprotne izvršbe samo sodišče, ki je odločalo o predlogu za izvršbo. Samo za izvedbo posameznih izvršilnih dejanj bo treba v določenih primerih zaprositi sodišče, ki je zanje pristojno po splošnih določbah o krajevni pristojnosti (n. pr. rubež in prodaja premičnih stvari). Glede na navedeno je torej za odločanje o utemeljenosti predloga za nasprotno izvršbo, za dovolitev nasprotne izvršbe v primeru njegove utemeljenosti in za samo nasprotno izvršbo krajevno pristojno Okrajno sodišče v L. Zato je to sodišče, ki je po 5. točki 106. člena zakona o sodiščih (Ur. list RS štev. 19/94 in 45/95) pristojno za odločitev v tem sporu o pristojnosti, odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa.