Sklep III Ips 52/96 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, razveljavita se sklep pritožbenega sodišča in sklep predsednice okrožnega sodišča ter zadeva vrne predsednici okrožnega sodišča v nadaljnji postopek.

[JEDRO] Zoper sklep, s katerim je zahteva za izločitev sodnika zavrnjena, je dovoljena posebna pritožba.

[OBRAZLOŽITEV] Zahtevo za izločitev predsednika stečajnega senata, ki ga je v stečajnem postopku proti E d.d. podal stečajni upnik, je predsednica sodišča zavrnila, pritožbo, ki jo je zoper omenjeni sklep vložil stečajni upnik, pa zavrgla sklicujoč se na 5. odst. 74. člena ZPP. Pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe je pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep. Sklep prve stopnje in sklep druge stopnje izpodbija vrhovni državni tožilec z zahtevo za varstvo zakonitosti. V njej uveljavlja bistveno kršitev določb postopka in sicer nepravilno uporabo 5. odst. 74. člena ZPP in 1. odst. 13. člena ZPPSL. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijana sklepa razveljavi in zadevo vrne v nadaljnji postopek. Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena. Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Ur. list RS štev. 67/93; v nadaljevanju: ZPPSL) določa v 15. členu, da se v stečajnem postopku smiselno uporabljajo določbe zakona o pravdnem postopku, če z ZPPSL ni določeno drugače. Ker ZPPSL nima določb, ki bi urejale izločitev sodnika, je po 15. členu ZPPSL treba za to smiselno uporabiti določbe 71. do 75. člena ZPP. Stečajni postopek pa ima v primerjavi s pravdnim postopkom značilnosti, ki v primeru zavrnitve zahteve za izločitev preprečujejo uporabo 5. odst. 74. člena ZPP zato, ker bi ta imela za posledico možnost pritožbe zoper takšen sklep samo v okviru pritožbe zoper končno odločbo v postopku (2. odst. 378. člena ZPP). Takšna uporaba določb ZPP pa ne bi bila smiselna, ker bi imela za posledico, da morebiti utemeljena zahteva za izločitev sploh ne bi mogla več učinkovati na potek stečajnega postopka. Ta ima namreč več faz. Čim je ena od njih pravnomočno končana, vanjo ni več mogoče poseči, pa četudi bi se na pritožbeni stopnji ugotovilo, da je zahteva za izločitev utemeljena. Zato v stečajnem postopku ni mogoče uporabiti 5. odst. 74. člena ZPP. Čim pa je tako, je treba uporabiti 1. odst. 13. člena ZPPSL tako, kot se glasi. Ker ZPPSL za primer, kot je obravnavani, ne določa ničesar, je zoper sklep, s katerim je zahteva za izločitev sodnika zavrnjena, dovoljena posebna pritožba. Takšno je tudi načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča Republike Slovenije, sprejeto na občni seji dne 18. in 19.6. 1996. Glede na navedeno je torej zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena. Zato je sodišče odločilo tako, kot to izhaja iz izreka sklepa (2. odst. 408. člena ZPP v zvezi s 1. odst. 394. člena ZPP).