Sklep II Ips 351/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ker ni šlo za podržavljenje premoženja na podlagi pravnega posla, sta sodišči prve in druge stopnje zavzeli pravilno stališče, da ni pogojev za denacionalizacijo po 5. čl. ZDen.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevo predlagateljev za denacionalizacijo nepremičnine vl.št. 253 in 283. Pritožbo predlagateljev proti temu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelji so vložili proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavljajo revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo, da revizijsko sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da zahtevi ugodi, ali pa sklep razveljavi. V obrazložitvi revizije navajajo, da bi bilo treba določbo 5.čl. Zakona o denacionalizaciji razlagati po vsebini in po taki razlagi bi bili predlagatelji upravičeni do odškodnine. Pravni prednik predlagateljev V. F. je bil dejansko razlaščen, saj je bil njegov domnevni pristanek izsiljen z grožnjami. V korist sedanjega lastnika spornih nepremičnin je lahko razpolagala le Okrajna razlastitvena komisija. Končno še navaja, da predstavlja predloženi nepodpisani zapisnik Okrajne komisije za agrarno reformo akt državnega organa.

Revizija je bila vročena nasprotnima udeleženkama, ki nanjo nista odgovorili, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o prejeti reviziji ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Po 5.čl. Zakona o denacionalizaciji (Ur.l. RS, št. 27/91 in 31/93), na katerega opirajo predlagatelji svojo zahtevo, se šteje za upravičenca do denacionalizacije oseba, katere premoženje je prešlo v državno last na podlagi pravnega posla, sklenjenega zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oziroma predstavnika oblasti. Iz te določbe in tudi iz ostalih določb zakona, zlasti njegovega 1. člena je jasno razvidno, da ureja ta zakon denacionalizacijo premoženja, ki je bilo podržavljeno na načine, določene v njem. Po 2.odst. 8.čl. ZDen je z izrazom podržavljeno premoženje mišljeno zasebno premoženje, ne glede na to, ali je z aktom o podržavljenju prešlo v splošno ljudsko premoženje, državno, družbeno ali zadružno lastnino. Iz ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da v konkretnem primeru do podržavljenja premoženja ni prišlo. Sporne nepremičnine so od pravnega prednika predlagateljev prešle v last druge fizične osebe. Izstavitev zemljiškoknjižne listine za prenos lastninske pravice je bila predmet obravnavanja v pravdni zadevi G 26/58 pred Okrožnim sodiščem v N. G., kjer je bila V. F. s pravnomočno sodbo naložena izstavitev zemljiškoknjižne listine za vpis lastninske pravice nepremičnin vl.št. 253 in 283. Ker ni šlo za podržavljenje premoženja na podlagi pravnega posla, sta sodišči prve in druge stopnje zavzeli pravilno stališče, da ni pogojev za denacionalizacijo po 5.čl. ZDen. Okoliščin, v katerih je bil sestavljen zapisnik Okrajne komisije za agrarno reformo Gorica dne 11.3.1948, spričo vseh ugotovljenih dejstev, pri odločanju v tej zadevi ni mogoče upoštevati.

Iz vseh navedenih razlogov je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.