Sklep Dsp 122/2007 · Sklep Dsp 122/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO] Navedbe, da bi moralo sodišče revizijo dopustiti, ker gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in navedbe o nestrinjanju z vsebino sodbe sodišča druge stopnje, ne pomenijo utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bilo toženi stranki naloženo, da tožniku od 11.7.2005 dalje prizna dodatek za stalnost v višini 6% osnovne plače in ta dodatek ustrezno izplača, zapadle razlike plače z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Strinjalo se je s presojo sodišča prve stopnje, da je potrebno pri ugotovitvi višine tožnikovega dodatka za stalnost upoštevati tudi njegovo delovno dobo za čas dela v Jugoslovanski ljudski armadi (JLA), iz katere je kot vojaška oseba v mesecu juniju 1991 prestopil v takratno Teritorialno obrambo. Hkrati je sodišče sklenilo, da se revizije ne dopusti, ker niso podani pogoji za dopustitev revizije iz 1. odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/04). Zoper sklep o nedopustitvi revizije se pritožuje tožena stranka in navaja, da gre pri upoštevanju delovne dobe v bivši JLA, kot podlage za ugotovitev višine dodatka za delovno dobo, ki gre pripadnikom slovenske vojske, za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, glede katerega bi morala biti revizija dopuščena, posebej ker tak dodatek uveljavlja večje število bivših pripadnikov JLA. Hkrati graja vsebino izpodbijane sodbe in navaja, da sodišče pri ugotavljanju višine tega dodatka delovne dobe v JLA ne bi smelo upoštevati. Pritožba je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena. V skladu s 3. odstavkom 32. člena ZDSS-1 lahko nezadovoljna stranka zoper sklep sodišča druge stopnje o nedopustitvi revizije vloži pritožbo le iz razloga po 2. alinei 1. odstavka tega člena, to je, če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Navedbe, da bi moralo sodišče revizijo dopustiti, ker gre za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, in navedbe o nestrinjanju z vsebino sodbe sodišča druge stopnje ne pomenijo utemeljenega pritožbenega razloga zoper sklep o nedopustitvi revizije. Ker tožena stranka ni niti zatrjevala in ne dokazala, da odločitev sodišča druge stopnje glede pomembnih pravnih vprašanj v tej zadevi odstopa od že sprejetih odločitev Vrhovnega sodišča oziroma da med odločitvami sodišč druge stopnje glede teh vprašanj, o katerih Vrhovno sodišče še ni odločalo, ni enotnosti, s svojo pritožbo ni mogla uspeti. Glede na povedano je sodišče v smislu določb 2. točke 365. člena ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.