Sklep II Ips 653/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Znesek, ki ga mora vrednost spornega predmeta presegati, da je revizija dovoljena, je določen v zakonu. Ob vložitvi tožbe je znašal znesek, ki ga je morala vrednost spornega predmeta presegati 80.000 SIT (382. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS, št. 55/92). Vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, tega zneska ne presega.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala od tožene stranke prodajo stanovanja št. 37 v osmem nadstropju stanovanjske hiše v D., pod pogoji iz 117. člena stanovanjskega zakona z enkratnim plačilom kupnine in ob upoštevanju nevrnjene lastne udeležbe. Sodišče druge stopnje je z izpodbijano pravnomočno sodbo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila pravočasno revizijo tožeča stranka in v njej uveljavljala revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Ob uveljavitvi stanovanjskega zakona je bila tožnica imetnica stanovanjske pravice. Sodba, na podlagi katere je tožeči stranki stanovanjsko razmerje prenehalo, je bila izdana šele po uveljavitvi SZ. Tožena stranka je zato sklenitev prodajne pogodbe neutemeljeno zavrnila. Ker razlogi iz 2. odstavka 128. člena SZ niso podani, so pravno napačna tudi vsa pravna razglabljanja pritožbenega sodišča. Reviziji naj se zato ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje pa tako spremenita, da se tožbenemu zahtevku stroškovno ugodi. Podrejeno naj se obe sodbi razveljavita, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Revizija je bila vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila ter tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil (390. člen ZPP). Revizija ni dovoljena. S tožbo, ki je bila vložena 7.10.1993 (tedaj po uveljavitvi Stanovanjskega zakona, Uradni list RS št. 18/91 in 21/94 - v nadaljevanju SZ), je tožeča stranka zahtevala, da ji mora tožena stranka prodati stanovanje št. 37 v VIII. nadstropju stanovanjske hiše v D., pod pogoji, ki so določeni v 117. členu SZ. Z vloženo tožbo se je tako začel pravdni postopek v premoženjskopravnem sporu, v katerem je dovoljenost revizije kot izrednega pravnega sredstva odvisna od vrednosti spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi. Tožeča stranka je v tožbi navedla, da znaša vrednost spornega predmeta 80.000 SIT. Znesek, ki ga mora vrednost spornega predmeta presegati, da je revizija dovoljena, je določen v zakonu. Ob vložitvi tožbe je znašal znesek, ki ga je morala vrednost spornega predmeta presegati 80.000 SIT (382. člen zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 9. členom Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov, Uradni list RS, št. 55/92). Vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, tega zneska ne presega. Zato revizija ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo pa je moralo revizijsko sodišče zavreči (392. člen ZPP).