Sklep VIII Pri 68/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

[JEDRO]

Neenake odločitve sodišča prve stopnje, če bi do njih prišlo, ne pomenijo neenotne sodne prakse, ker to neenotnost načeloma odpravlja pritožbeno sodišče. V primerjani sodbi drugače ugotovljeno dejansko stanje, ki je bilo podlaga za odločitev, tudi če gre morda za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali nepopolno obrazložitev sodbe, še ne pomeni odstopa oziroma neenotnosti o pravnem vprašanju.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se razveljavita odločbi tožene stranke z dne 12.11.2004 in 20.9.2005, spremenita tako, da se količnik 5,00 zviša na količnik 6,40 in da je tožena stranka dolžna izračunati in izplačati tožniku razliko v plači za čas od 1.8.2004 dalje.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnika ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo in naložilo toženi stranki še plačilo odmerjenih stroškov postopka. Sklenilo je, da se revizija ne dopusti.

Zoper sklep sodišča druge stopnje, da ne dopusti revizije, je tožena stranka vložila pritožbo. Navajala je, da ne soglaša z odločitvijo sodišča, saj je zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo določb 31.a člena Pravilnika o napredovanju zaposlenih v državni upravi. Meni tudi, da izpodbijana odločitev odstopa od dosedanje sodne prakse, na primer DSS Ljubljana, opr. št. I Pd 302/2005, DS Koper, opr. št. Pd 247/2005 in sodne prakse VDSS v Ljubljani, opr. št. Pdp 524/2006. Zato je menila, da je pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije utemeljena.

Pritožba je bila ob upoštevanju določbe tretjega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) in v zvezi z določbo prvega odstavka 344. člena in v povezavi z določbo 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče glede na določbe prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Uradni list RS, št. 2/2004) dopusti revizijo, ki sicer glede na določbe 31. člena ZDSS-1 ne bi bila dovoljena, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pomembnem pravnem vprašanju (prva alineja), ali če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo (druga alineja). Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 je zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje ne dopusti revizije, dopustna pritožba samo iz razloga po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

Iz zakonskega besedila ne izhaja, da se z določbo 32. člena ZDSS-1 uvaja možnost neke splošne pritožbe zoper odločitve sodišča druge stopnje. Pritožba je dovoljena samo iz razlogov, določenih v zakonu. Pritožba ne navaja, v katerem primeru naj bi šlo za odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča. Zatrjuje neenotnost v praksi sodišča druge stopnje, ki pa je Vrhovno sodišče ni ugotovilo. Neenake odločitve sodišča prve stopnje, tudi če bi do njih prišlo, ne pomenijo neenotne sodne prakse, ker to neenotnost načeloma odpravlja pritožbeno sodišče, neenotnosti v praksi sodišča druge stopnje pa Vrhovno sodišče, vsaj v predloženem primeru, ne ugotavlja. Pritožba ne pove, kje in zakaj zaznava neenotnost sodne prakse. Sodišče ugotavlja, da je tako v izpodbijani sodbi, kot tudi v sodbi VDSS v Ljubljani, opr. št. Pdp 524/2006-2 z dne 6.4.2007, ki je bila predložena kot primerjalna, uporabljena enaka pravna podlaga, saj obe sodbi temeljita na določbi četrtega odstavka 195. člena Zakona o javnih uslužbencih (ZJU - Uradni list RS, št. 56/2002 in nadalj.), ki jo obe sodbi razlagata enako. Drugače ugotovljeno dejansko stanje, ki je podlaga za odločitev (v primerjalni sodbi se za razliko od obravnavane sodbe ugotavlja, da je novi količnik po višini izenačen s prejšnjim količnikom, kar je bilo posledično razlog za zavrnitev tožbenega zahtevka, saj naj bi se pri primerjavi upošteval količnik plače, dosežen z napredovanjem), tudi če gre morda za nepopolno ugotovljeno dejansko stanje ali nepopolno obrazložitev sodbe, še ne pomeni odstopa oziroma neenotnosti o pravnem vprašanju.

Zato pritožbi tožene stranke ni mogoče ugoditi in dopustiti revizije, kot to predvideva četrti odstavek 32. člena ZDSS-1, zato je sodišče pritožbo zavrnilo v skladu z določbo 353. člena ZPP.