Legislator Case Law & Legislation
Sklep II Ips 238/94 ECLI:SI:VSRS:1995:II.IPS.238.94 AI generated

Sklep II Ips 238/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep II Ips 238/94
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Revizija se zavrže.

Legislator headnote

AI generated

Sklep II Ips 238/94 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Revizija se zavrže.

Keywords

AI generated
moot recusal request withdrawal of legal objection declaration of legal mootness mootness of creditor's claim provisional debt recognition insufficiently substantiated grievance
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po 3. odst. 382. čl. revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev (takšen je tudi obravnavani primer), če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku in presodilo, da je oporoka pok. M.R. z dne 1.12.1984 neveljavna. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožene stranke. Prva tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje pravočasno revizijo zaradi smiselno zatrjevanih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču smiselno predlaga, da reviziji tako ugodi, da tožbeni zahtevek zavrne. Revizija ni dovoljena. Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Po 3. odst. 382. čl. revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev (takšen je tudi obravnavani primer), če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (izjeme iz 4. odst. istega člena za konkretni primer niso pomembne). V konkretnem primeru je tožeča stranka v tožbi, ki jo je vložila, 28.12.1990, navedla, da je vrednost spornega predmeta 2.100,00 takratnih din (sedaj 2.100,00 SIT). Tako določena vrednost spornega predmeta ni bila spremenjena na način, ki ga predvideva 3. odst. 40. čl. ZPP, čeprav je tožena stranka v odgovoru na tožbo smiselno ugovarjala, češ da je prenizka. Zato je v obravnavanem primeru ocena vrednosti spornega predmeta v tožbi izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije po 3. odst. 382. čl. ZPP. Za to presojo je odločilna vrednost, opredeljena v 3. odst. 382. čl. ZPP, ki je veljal ob vložitvi tožbe (Ur.l. SFRJ 4/77, 69/82, 74/87, 57/89 in 20/90, ki ga je potrebno uporabiti zaradi prehodne določbe, t.j. 10. čl. Zakona o valorizaciji denarnih kazni za kazniva dejanja in gospodarske prestopke ter drugih denarnih zneskov - Ur. l. RS 55/92). To pa je znesek 8.000,00 SIT. Revizija v konkretnem primeru zato ni dovoljena (2. odst. 389. čl. ZPP). Revizijsko sodišče jo je moralo zavreči (392. čl. ZPP).