Sodba VIII Ips 166/2005 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO] Revizijsko sodišče soglaša s stališčem nižjih sodišč, da je v kolektivnem delovnem sporu o razveljavitvi volitev ali odpoklica članov sveta delavcev iz prvega odstavka 52. člena ZDSS-1 lahko kot nasprotni udeleženec opredeljena le volilna komisija, ki je na podlagi 19. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU - Ur. l. RS, št. 42/93 in kasnejše spremembe) odgovorna za zakonito izvedbo volitev.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je izdalo zavrnilno zamudno sodbo, s katero je kot neutemeljen zavrnilo zahtevek predlagateljev za razveljavitev volitev za odpoklic članov sveta delavcev nasprotnega udeleženca z dne 24.12.2004 in razveljavitev tega odpoklica. Ugotovilo je, da nasprotni udeleženec v zakonskem roku ni odgovoril na predlog. Hkrati je ugotovilo, da predlog ni sklepčen, ker ni podana pasivna legitimacija nasprotnega udeleženca. Na podlagi 19. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU - Ur. l. RS, št. 42/93 in 56/01) postopek volitev in odpoklica članov sveta delavcev vodi volilna komisija, ki je samostojni subjekt kolektivnega delovnega spora in nasprotni udeleženec, kot pravna oseba, ne more odgovarjati za zakonitost njenega dela. Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljev kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo zavrnilno zamudno sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je, da so podani pogoji za izdajo zamudne sodbe v smislu določb tretjega odstavka 318. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - prečiščeno besedilo, Ur. l. RS, št. 36/04), ki so glede na določbe 19. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1 - Ur. l. RS, št. 2/04) veljavne tudi za kolektivni delovni spor. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlagajo predlagatelji revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 2. točki prvega odstavka 370. člena ZPP in 7. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navajajo, da je tudi v kolektivnem delovnem sporu v prvi vrsti udeležena pravna oseba, čeprav se spor nanaša na ravnanje njenega internega organa. V takem primeru sodno odločbo lahko izvrši le pravna oseba, ni pa mogoče k izvršitvi zavezati njenega internega organa, kot je volilna komisija. Poleg tega revizija opozarja na specifično opredelitev udeležencev v kolektivnem delovnem sporu in na neprimernost inštituta zavrnilne zamudne sodbe za reševanje teh sporov. Revizija je bila v skladu s 375. členom ZPP vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije v Ljubljani. Revizija ni utemeljena. Na podlagi tretjega odstavka 318. člena ZPP izda sodišče sodbo, s katero tožbeni zahtevek zavrne, če iz dejstev, ki so navedena v tožbi, ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. To stori sodišče v primeru, če tožena stranka ne odgovori na tožbo, še pred razpisom poravnalnega naroka oziroma razpisom naroka za glavno obravnavo (zavrnilna zamudna sodba). Tudi v kolektivnem delovnem sporu velja pravilo iz 19. člena ZDSS-1 o uporabi določb zakona, ki ureja pravdni postopek, če ni z zakonom drugače določeno. ZDSS-1 v poglavju o kolektivnih delovnih sporih nima določb o zamudni in zavrnilni zamudni sodbi. Zato se je sodišče utemeljeno oprlo na določbe 318. člena ZPP. Revizijsko sodišče soglaša s stališčem nižjih sodišč, da je v kolektivnem delovnem sporu o razveljavitvi volitev ali odpoklica članov sveta delavcev iz prvega odstavka 52. člena ZDSS-1 lahko kot nasprotni udeleženec opredeljena le volilna komisija, ki je na podlagi 19. člena Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (ZSDU - Ur. l. RS, št. 42/93 in kasnejše spremembe) odgovorna za zakonito izvedbo volitev. Pravilno se pri tem sodišče v izpodbijani sodbi sklicuje na specifično opredelitev udeležencev kolektivnega delovnega spora v 45. členu ZDSS-1, da lahko v teh sporih kot udeleženec nastopa tudi organ, ki je nosilec pravic in obveznosti v razmerju, o katerem se odloča. V sporu o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev je glede na navedene določbe ZSDU to volilna komisija. Ker se zahteva za razveljavitev volitev lahko nanaša le na pristojno volilno komisijo, pravna oseba, v kateri so se vršile sporne volitve, ne more biti nosilec pravic in obveznosti v tem razmerju. Zato so bili tako v procesnopravnem, kot v materialnopravnem smislu izpolnjeni pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe v skladu z določbami tretjega odstavka 318. člena ZPP. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi določb 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.