Sodba VIII Ips 122/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO] Iz določbe 6. člena ZPIZVZ izhaja, da se upravičencem, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. To pomeni, da se upošteva samo dejansko izplačilo, ne pa pogojni znesek, bi mu pod določenimi pogoji lahko pripadal. V nadaljevanju pa 7. člen ZPIZVZ določa način odmere pokojnine upravičencem, ki jim septembra 1991 s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni bila odmerjena pokojnina.

[OBRAZLOŽITEV] Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev odločbe tožene stranke št. P-9875153 z dne 16.5.1999, ker je ugotovilo, da je prevedba akontacije vojaške pokojnine v starostno pokojnino pravilna. Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je pogoje za starostno upokojitev izpolnil že maja 1991, da je pravico do pokojnine pridobil najkasneje s 1.9.1991 in da je s tem izpolnil pogoj za uporabo 6. člena zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (ZPIZVZ - Uradni list RS, št. 49/98) za prevedbo akontacije vojaške pokojnine. Ni njegova krivda, če so vojaški organi odločali s časovnim zamikom. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. Revizija ni utemeljena. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Revizija je samo formalno zatrjevala revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ne da bi ga vsebinsko opredelila, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri ni preizkušalo. Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava, saj je sodišče pravilno uporabilo določbe ZPIZVZ. Iz določbe 6. člena ZPIZVZ izhaja, da se upravičencem, ki so jim bile pravice priznane z odločbo nosilca zavarovanja po vojaških predpisih, prizna pravica do pokojnine v znesku, kot jim je šel po vojaških predpisih za september 1991. To pomeni, da se upošteva samo dejansko izplačilo, ne pa pogojni znesek, bi mu pod določenimi pogoji lahko pripadal. V nadaljevanju pa 7. člen ZPIZVZ določa način odmere pokojnine upravičencem, ki jim septembra 1991 s strani nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih ni bila odmerjena pokojnina. Iz dokazov v spisu je razvidno, da je bil tožnik razrešen aktivne službe v JLA 31.12.1991 in da je bil upokojen s 1.1.1992. Glede na to, da mu je bila pravica do pokojnine priznana s 1.1.1992, ni bilo določeno, kakšna pokojnina bi mu šla s 1.9.1991, niti mu ta pravica ni šla. Ker je zakon določil, da se prevedba akontacij vojaških pokojnin po 6. členu opravi samo za tiste, ki so vojaško pokojnino že imeli priznano oziroma so jo prejemali po predpisih nosilca pokojninskega in invalidskega zavarovanja po vojaških predpisih, v tožnikovem primeru za uporabo te določbe ni izpolnjen zahtevan pogoj, kar je že pravilno odločila tožena stranka in obe nižji sodišči. Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.