Sodba VIII Ips 41/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije
Legislator summary
AI generatedRevizija se zavrne.
Legislator headnote
AI generatedSodba VIII Ips 41/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Revizija se zavrne.
Keywords
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se zavrne.
[JEDRO]
Če delavec nima znanj in možnosti za razporeditev na določeno
delovno mesto, je njegova razporeditev na tako delovno mesto
nezakonita.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je (med drugim) deloma spremenilo sklep tožene
stranke o razporeditvi tožnika, zavrnilo pa je njegov zahtevek za
razveljavitev tega sklepa in sklepa o zavrnitvi ugovora. Ugotovilo
je, da je tožnik po izobrazbi kvalificirani mizar. Tej njegovi
poklicni izobrazba ne ustreza nobeno delovno mesto pri toženi
stranki, ki ima sistemizirana pretežno delovna mesta kovinske oziroma
elektro stroke. Glede na dejavnost tudi ni bila predvidena potreba po
kadrih lesarske stroke. Kljub temu je tožena stranka ravnala
pravilno, ko je tožnika po razrešitvi z mesta direktorja družbe,
razporedila na prosto delovno mesto, saj bi v nasprotnem ostal
nerazporejen. Sodišče je presodilo, da je kljub izobrazbi tožnik
usposobljen za opravljanje dela monterja, glede na svoje znanje in
izkušnje in glede na to, da gre za manj zahtevno delo, "ki ga lahko
opravlja vsakdo".
Sodišče druge stopnje je v delu glede razporeditve ugodilo pritožbi
tožnika in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je
razveljavilo sklepa tožene stranke o razporeditvi. Po presoji
pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje sicer popolno ugotovilo
dejansko stanje in ugotovilo vsa odločilna dejstva, vendar na tako
ugotovljena dejstva ni pravilno uporabilo materialnega prava. V
skladu s 17. členom ZTPDR je delavec lahko razporejen le na delovno
mesto, ki odgovarja stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno
vrsto poklica, znanju in zmožnostim. Tožena stranka bi morala tožnika
po razrešitvi s funkcije direktorja družbe razporediti na delovno
mesto, ki ustreza stopnji njegove strokovne izobrazbe za določeno
vrsto poklica, znanju in zmožnostim, česar pa ni storila.
Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, vlaga tožena
stranka revizijo le v delu, s katerim je pritožbeno sodišče odločilo
o razveljavitvi razporeditvenih sklepov, in sicer iz vseh revizijskih
razlogov. Navaja, da je pritožbeno sodišče zmotno uporabilo
materialno pravo in je postopalo v nasprotju s 4. točko 358. člena
ZPP. Tožena stranka meni, da je sodišče prve stopnje glede na
ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo določbo 17. člena
ZTPDR. Pri presoji, da je bil tožnik razporejen na delo, ki ustreza
njegovi strokovnosti in delovnim izkušnjam, je upoštevalo vse
okoliščine, ne le tiste, ki jih navaja izpodbijana sodba. Delovno
mesto, na katerega je bil razporejen tožnik, je kljub odsotnosti
zahtevane smeri izobrazbe primerno, saj ima tožnik znanje in izkušnje
za opravljanje tega dela, stopnja izobrazbe pa je ustrezna. Sodišče
tudi ni upoštevalo dejstva, da tožena stranka glede na registrirano
dejavnost, nima sistemiziranih delovnih mest, ki bi ustrezala
pridobljeni vrsti strokovne izobrazbe tožnika. Na podlagi odločitve
pritožbenega sodišča bi tožnik ostal nerazporejen z vsemi škodljivimi
posledicami.
Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku
(Uradni list RS, št. 26/99 in 96/2002 - ZPP) vročena Vrhovnemu
državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in tožeči stranki, ki nanjo
ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo
preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah
razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na
pravilno uporabo materialnega prava.
Čeprav tožena stranka uveljavlja vse revizijske razloge, ne navede
določno, za kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi
šlo. Zato izpodbijane sodbe v tem delu ni mogoče preizkusiti. Tudi
navedba, da je sodišče druge stopnje "postopalo v nasprotju s 4.
točko 358. člena ZPP", je vezana na očitek o zmotni uporabi
materialnega prava, ne pa kot nepravilna uporaba te postopkovne
določbe, kar bi bilo sicer mogoče razumeti kot relativno bistveno
kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku -339. člena ZPP.
Revizijsko sodišče je pri materialnopravnem preizkusu izpodbijane
sodbe v mejah revizijskih razlogov in tudi po uradni dolžnosti,
vezano na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in
preizkušalo sodišče druge stopnje. Zaradi zmotne ali nepopolne
ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji
odstavek 370. člena ZPP). Dejanska podlaga izpodbijane sodbe so na
prvi stopnji ugotovljena dejstvo o strokovni izobrazbi tožnika,
njegovemu znanju in (delovnih) izkušnjah.
Pri razlagi določbe drugega odstavka 17. člena ZTPDR - oziroma v
obravnavanem primeru enake določbe 13. člena ZTPDR - je treba
upoštevati tudi določbe 6. člena ZDR (1990), ki opredeljujejo, kaj se
šteje za strokovno izobrazbo ter kaj za znanje in zmožnosti za
opravljanje dela na določenem delovnem mestu. Kot strokovno izobrazbo
je mogoče šteti le javno veljavno strokovno izobrazbo, izpopolnitev
strokovne izobrazbe oziroma usposobljenost po vzgojno izobraževalnih
programih, oblikovanih v skladu z zakonom, ter usposobljenost, ki se
izkazuje z javno listino. Nič od tega tožnik nima, kar bi kazalo, da
ima strokovno izobrazbo za poklic ključavničarja, ki se zahteva za
delovno mesto monter III.
Za znanje in zmožnosti za opravljanje dela se šteje izpopolnitev
oziroma usposobitev po programih, ki jih izvajajo delodajalci za
svoje potrebe, ter psihofizične, delovne ter druge sposobnosti, ki so
potrebne za opravljanje določenega dela. Sodišče prve stopnje ni
ugotovilo, da bi se tožnik usposobil za opravljanje dela monterja. Ni
pa mogoče trditi, da je za to delo usposobljen, ker naj bi bilo
enostavno in ker bi ga kot direktor družbe lahko poznal. Ali tožnik
izpolnjuje tudi vse druge pogoje (na primer psihofizične) za
opravljanje dela monterja, sodišče sploh ni ugotavljalo.
Na podlagi vsega navedenega je tudi po presoji revizijskega sodišča
izpodbijana sodba pravilna. Pomislek tožene stranke, da bo tožnik
lahko ostal nerazporejen, je sicer lahko točen. Upoštevati pa je
treba, da je bil tožnik direktor družbe, ki je bil tudi v delovnem
razmerju. Z razrešitvijo z mesta direktorja je njegov položaj enak
kot je položaj drugih zaposlenih: razporejen mora biti na ustrezno in
prosto delovno mesto. Če v družbi takega delovnega mesta ni, je
njegov delovno pravni položaj treba rešiti na drug zakonit način.
Ker glede na navedeno zatrjevani revizijski razlogi niso podani, in
je izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je revizijsko
sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno (378. člen ZPP).