Sklep VIII Ips 100/2004 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže. Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

[JEDRO] Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (sklepa) ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost uveljavljane denarne terjatve tožeče stranke ne presega z zakonom določenega zneska, saj se po določbi prvega odstavka 39. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati razliko plače v znesku 800.159,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe do plačila. Glede razporeditve tožnika, čakanja na delo in prenehanja delovnega razmerja, je bil tožbeni zahtevek umaknjen in je sodišče v tem delu postopek ustavilo. Sodišče druge stopnje je s sodbo zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da je tožena stranka med različnimi postopki mnogokrat pripoznala dolgovane plače, zato ugovor zastaranja ne bi smel biti sprejet. Zato je predlagal, da se reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podredno, da se izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne v novo sojenje. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu Državnemu tožilstvu Republike Slovenije in toženi stranki, ki je nanjo odgovorila. V odgovoru na revizijo je tožena stranka prerekala revizijske navedbe in predlagala, da se revizija zavrne. Revizija ni dovoljena. Po določbi 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 14/94 in 20/98) je tudi v delovnih sporih, če gre za premoženjski zahtevek, zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dovoljena revizija v primerih, ki jih dopušča ZPP. Po drugem odstavku 367. člena ZPP revizija ni dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe (sklepa) ne presega 1,000.000,00 SIT. Ker v obravnavani zadevi vrednost uveljavljane denarne terjatve tožeče stranke ne presega z zakonom določenega zneska, saj se po določbi prvega odstavka 39. člena ZPP kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka, za vsebinsko obravnavo revizije ni izpolnjen zahtevan pogoj. Revizijsko sodišče je revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi določb 377. člena ZPP. O stroških revizijskega postopka je sodišče odločilo v skladu z določbo prvega odstavka 155. člena ZPP.