Sodba II Ips 170/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO] Revizija je izredno pravno sredstvo, s katero se izpodbija drugostopna pravnomočna sodna odločba (1. odstavek 382. člena ZPP). To pomeni, da lahko toženka v reviziji napada le tisti del odločitve, s katerim na drugi stopnji ni uspela. Toženka pa v pritožbi odločitve, s katero je sodišče omejilo odločanje na čas do polnoletnosti hčerke, sploh ni izpodbijala. Ker je ni, je izgubila pravico do tega ugovora v revizijskem postopku.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je v ponovnem postopku, v katerem je bila sporna le še preživnina za ml. hčerko pravdnih strank, odločilo, da je tožnik zanjo dolžan plačevati 12.000,00 SIT mesečno od 1.12.1993 do vključno 1.5.1994. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo toženke in prvostopno sodbo potrdilo. Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo toženka zaradi absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. V reviziji navaja, da je sedaj zaposlena v Srednji kmetijski šoli, v kateri prejema plačo v znesku 65.000,00 SIT mesečno. Dosojena preživnina je zato prenizka. Nepravilno je tudi odločeno, da velja preživninska obveznost le do 1.5.1994. Hčerka je takrat res postala polnoletna, vendar pa se še naprej šola. Po 103. členu ZZZDR preživninska obveznost še naprej obstaja. Prosi še, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks in predlaga, da revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Revizija je bila vročena tedanjemu Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku - ZPP). Revizija ni utemeljena. Tožena stranka ni obrazložila uveljavljanega ugovora bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Zato je revizijsko sodišče v skladu s 386. členom ZPP preizkusilo le, ali je sodišče storilo katero od kršitev po 10. točki 2. odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ugotovilo je, da nobena od teh kršitev ni bila storjena. Uveljavljanje novih dejstev, med katera sodi tudi sprememba zaposlitve, v reviziji ni dovoljeno, ker s tem toženka posega v ugotovljeno dejansko stanje na prvi in drugi stopnji (387. člen in 3. odstavek 385. člena ZPP). Sicer pa je v tem postopku odločeno le do 1.5.1994. Do takrat pa je toženka prejemala plačo od prejšnjega delodajalca, ki sta jo sodišči upoštevali pri razsoji na prvi in drugi stopnji in katere višino toženka ni izpodbijala. Ob takšnem stanju stvari, ki ga mora upoštevati tudi revizijsko sodišče (3. odstavek 385. člena ZPP), sta sodišči pravilno uporabili 79. člen zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur.l. SRS, št. 14/89, preč.b.), ko sta določili preživnino v znesku 12.000,00 SIT na mesec. Tožena stranka pa tudi ne more uspeti z ugovorom, da sta sodišči v nasprotju z ZZZDR določili preživnino le do 1.5.1994, ko je postala hčerka Katja polnoletna. Revizija je izredno pravno sredstvo, s katero se izpodbija drugostopna pravnomočna sodna odločba (1. odstavek 382. člena ZPP). To pomeni, da lahko toženka v reviziji napada le tisti del odločitve, s katerim na drugi stopnji ni uspela. Toženka pa v pritožbi odločitve, s katero je sodišče omejilo odločanje na čas do polnoletnosti hčerke Katje, sploh ni izpodbijala. Ker je ni, je izgubila pravico do tega ugovora v revizijskem postopku. Glede na navedeno reviziji ni bilo mogoče ugoditi. Revizijsko sodišče jo je zato zavrnilo kot neutemeljeno (393. člen ZPP). Za odločanje o prošnji za oprostitev plačila sodnih taks je pristojno sodišče prve stopnje.