Sklep VIII R 34/2003 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

[JEDRO]

Zakon o pravdnem postopku ne pozna inštituta "izločitve vseh sodnikov stvarno in krajevno pristojnega sodišča" niti "izločitve sodišča", ker to ni razlog iz 67. člena ZPP za prenos pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik, ki s tožbo, vloženo pri Delovnem sodišču v Celju, zahteva razveljavitev sklepa sveta zavoda S. b. C. z dne 2.10.2002, na podlagi katerega je bil razrešen s funkcije direktorja S. b. C., je z vlogo z dne 25.11.2003 zahteval izločitev vseh sodnikov Delovnega sodišča v Celju in predlagal za razrešitev spora prenos pristojnosti na drugo sodišče. V predlogu je navajal, da obstajajo razlogi po 70. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in 96/02 - ZPP), ki so takšne narave, da vzbujajo dvom v neodvisnost sojenja razpravljajoče sodnice. Tehtni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za sojenje v tej zadevi obstoja zato, ker nobeden od sodnikov na Delovnem sodišču v Celju ne bi mogel odločiti v predmetnem delovnem sporu nepristransko, saj vsi sodniki koristijo zdravstvene usluge pri toženi stranki in so v primeru svoje bolezni dejansko s toženo stranko tesno povezani in v zaupnem razmerju.

Predlog ni utemeljen.

Po določilu 67. člena Zakona o pravdnem postopku lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi.

Razlogi, ki jih navaja tožeča stranka, ne predstavljajo tistih razlogov, ki jih je zakonodajalec imel v mislih v citiranem zakonskem določilu. Namen določbe je predvsem omogočiti izvedbo postopka kar najbolj ekonomično, kar pomeni s čim manjšimi stroški za pravdni stranki in tudi za sodišče. Tožeča stranka ne zatrjuje, da bi bilo mogoče postopek izvesti pred drugim sodiščem z manj stroški, kar tudi sicer ni verjetno.

Trditev, "da so vsi sodniki koristniki zdravstvenih uslug in v času svoje bolezni odvisni od delovanja tožene stranke" ne utemeljuje potrebe oziroma smotrnosti predlagane delegacije. Če bi šlo v obravnavani zadevi za takšne vezi med tožečo stranko in sodnikom, da bi vzbujala dvom v nepristranost sodnika, je to lahko razlog za izločitev posameznega sodnika skladno z določilom 70. člena ZPP, ne pa razlog za delegacijo stvarne pristojnosti sodišča. Tožeča stranka zato predlaga izločitev predsednice senata sodnice I. T.. Splošno znano je, da so vsi sodniki v primeru svoje bolezni odvisni od zdravstvenih uslug določene zdravstvene ustanove v bližnji ali daljni okolici. To pa še ne predstavlja tehtnega razloga za prenos pristojnosti sodišča iz kraja v kraj, saj bi bilo tako poslovanje v direktnem nasprotju z načelom ekonomičnosti postopka. Zakon o pravdnem postopku ne pozna inštituta "izločitve vseh sodnikov stvarno in krajevno pristojnega sodišča" niti "izločitve sodišča".

Zato je Vrhovno sodišče RS predlog tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljen.