Sodba VIII Ips 325/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO]

Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPIZ/92 ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu lahko delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik za delo, ki ga je opravljal po opisu z dne 12.6.1996 "direktor - dejansko pa fizični delavec" ni sposoben, je to pomenilo, da niti ni bil razporejen na ustrezno delo, niti ni ustreznega dela opravljal. Zato mu je bil pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek na razveljavitev odločb št. I-458673 z dne 22.8.1996 in 7.3.1997, in na priznanje pravice do denarnega nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu od 1.6.1993 dalje, ker je ugotovilo, da za priznanje pravice niso izpolnjeni zakonski pogoji.

Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da sodišče ni pravilno razlagalo zakona, saj ni upoštevalo razlike med opravljanjem dela in razporeditvijo na delovno mesto. Bistveno je opravljanje dela, kar naj bi obvarovalo invalida pred poslabšanjem zdravstvenega stanja. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in razveljavi sodbi sodišč druge in prve stopnje in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

Po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih navedb ni preizkušalo.

Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava v izpodbijani sodbi, saj je sodišče odločilo skladno z določbami zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ (1992) - Uradni list RS, št. 12/92 in nadalj.).

Po določbi prvega odstavka 133. člena ZPIZ (1992) ima pravico do nadomestila zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu lahko delovni invalid II. in III. kategorije invalidnosti, ki na podlagi priznane pravice do razporeditve oziroma zaposlitve opravlja preostali delovni zmožnosti ustrezno delo. Ker je bilo v postopku ugotovljeno, da tožnik za delo, ki ga je opravljal po opisu z dne 12.6.1996 "direktor - dejansko pa fizični delavec" ni sposoben, je to pomenilo, da niti ni bil razporejen na ustrezno delo, niti ni ustreznega dela opravljal. Zato mu je bil pravilno in v skladu z veljavnimi predpisi zavrnjen zahtevek za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Ker je bilo v izpodbijani sodbi ugotovljeno, da ne opravlja ustreznega dela glede na ugotovljeno preostalo delovno zmožnost, ni pomembna razlika, ki jo v reviziji zatrjuje, med opravljanjem dela in razporeditvijo na delovno mesto.

Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.