Sodba VIII Ips 78/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne.

[JEDRO] Od kdaj pripada tožniku pravica do ponovno odmerjene pokojnine, temelji na določbi petega odstavka 185. člena ZPIZ, ki določa, da gre taka pravica zavarovancu od prvega dne po vložitvi zahteve in največ še šest mesecev za nazaj.

[OBRAZLOŽITEV] Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da se mu na novo odmeri starostna pokojnina na podlagi upoštevanja zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem v času od 1.4.1979 do 31.12.1994 (izrek sodbe ni popoln, ker ni v skladu z določbo 35. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Drugostopenjsko sodišče je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnik vložil laično revizijo smiselno iz revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da bi mu morala biti pravica do večje pokojnine priznana in izplačana že od 1.4.1979 pa vse do 31.12.2001. Zato je predlagal, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo. Revizija ni utemeljena. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP). Revizijsko sodišče ni ugotovilo zmotne uporabe materialnega prava, saj je sodišče pravilno uporabilo določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ - Uradni list RS, št. 12/92, 5/94, 7/96 in 54/98). Treba je ugotoviti, katere predpise je treba uporabiti v postopku, ko zavarovanec (uživalec pravice) uveljavlja naknadno priznanje nekega obdobja v pokojninsko dobo in od kdaj ima te pravice, če je zaradi vštevanja dodatne pokojninske dobe prišlo do ponovne odmere pokojnine. Iz določbe tretjega odstavka 185. člena ZPIZ izhaja, da se lahko v postopku naknadno prizna določeno obdobje pokojninske dobe, ki je bila dopolnjena pred uveljavitvijo pravice do pokojnine. Tožnik je, kot je razvidno iz listin v spisu, pri toženi stranki 30.6.1995 vložil zahtevo za novo odmero starostne pokojnine ob upoštevanju zavarovalne dobe, ki se šteje s povečanjem. Ko je tožena stranka ugotovila, da je zahtevek utemeljen, je tožniku , ki je ustrezno potrdilo o delu na delovnem mestu, na katerem se šteje zavarovalna doba s povečanjem, predložil 19.10.1995, na podlagi predloženega dokaza ponovno odmerila starostno pokojnino, odločila, da mu na novo odmerjeni zneski pokojnine pripadajo od 1.1.1995 dalje in da se po 1.1.1995 izplačani zneski starostne pokojnine poračunajo. Odločitev, od kdaj pripada tožniku pravica do ponovno odmerjene pokojnine, temelji na določbi petega odstavka 185. člena ZPIZ, ki določa, da gre taka pravica zavarovancu od prvega dne po vložitvi zahteve in največ še šest mesecev za nazaj. Ob taki zakonski določbi tožena stranka ni imela pravne podlage, da bi tožniku priznala zneske ponovno odmerjene (pravice do ponovno odmerjene) pokojnine že od 1.4.1979, kot je to predlagal tožnik. Glede na povedano, revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo, da bi tožena stranka s svojimi izplačili bila v zamudi. Ker je dolžnik dolžan plačati zamudne obresti, če zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti (prvi odstavek 277. člena zakona o obligacijskih razmerjih - Uradni list SFRJ, št. 29/78 do 57/89), je sodišče pravilno odločilo, ko je njegov tožbeni zahtevek za plačilo obresti zavrnilo Zaradi navedenih razlogov je revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.