Legislator Case Law & Legislation
Sklep VIII R 6/2002 ECLI:SI:VSRS:2002:VIII.R.6.2002 AI generated

Sklep VIII R 6/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep VIII R 6/2002
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

Legislator headnote

AI generated
Sklep VIII R 6/2002 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. «[JEDRO] Za odločanje o sporih med pristojnim zavodom in zavezanci za plačilo prispevkov za obvezno socialno zavarovanje je pristojno socialno sodišče.»

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO] Za odločanje o sporih med pristojnim zavodom in zavezanci za plačilo prispevkov za obvezno socialno zavarovanje je pristojno socialno sodišče.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeči stranki sta v stečajnem postopku prijavili (pogojne) terjatve iz naslova prispevkov za obvezno zdravstveno ter pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Okrožno sodišče se je s sklepom z dne 30. 4. 1997 izreklo za stvarno nepristojno za odločanje in sklenilo, da po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopi Delovnemu in socialnemu sodišču. Sodišče ugotavlja, da je podlaga vtoževanim terjatvam delovno razmerje. Za tovrstne spore pa so pristojna delovna in socialna sodišča. Delovno in socialno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in je s predlogom z dne 19. 4. 2002 predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči o nastalem sporu o pristojnosti. Sodišče navaja, da sta bili tožbi vloženi po začetku stečajnega postopka nad toženo stranko na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata. Zato konkretni spor ni socialni spor v smislu določb 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 in 20/98 - ZDSS), temveč spor, ki je nastal v zvezi s stečajnim postopkom. Za tovrstne spore pa so po 7. točki drugega odstavka 32. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 - ZPP) v zvezi s 6. točko 483. člena ZPP, pristojna okrožna sodišča. Pri tem se sodišče sklicuje tudi na odločitev Vrhovnega sodišča v zadevi opr. št. VIII R 23/2001. Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno socialno sodišče. Delovna in socialna sodišča so specializirana sodišča in so pristojna za reševanje samo tistih socialnih sporov, za katere zakon tako določa. Ti spori so določeni v 5. členu ZDSS. Med temi spori so navedeni tudi spori v zvezi s plačevanjem prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (peta alinea 1. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS) ter spori v zvezi s plačevanjem prispevkov za zdravstveno zavarovanje (tretja alinea 2. točke prvega odstavka 5. člena ZDSS). Zavezanci za plačevanje prispevkov so zaposleni, zavarovanci, delodajalci in drugi zavezanci (2. člen Zakona o prispevkih za socialno varnost, Uradni list RS, št, 5/96 in nasl. - ZPSV). Prispevki za obvezno zavarovanje se plačujejo pristojnemu zavodu (prvi odstavek 227. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, Uradni list RS, št. 106/99 in nasl. - ZPIZ; oziroma prvi odstavek 45. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, Uradni list RS, št. 9/92 in nasl. - ZZVZZ). Za odločanje o sporih med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije ali Zavodom za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije ter zavezanci za plačilo prispevkov je pristojno socialno sodišče.Tovrstni spori niso spori, ki nastanejo v zvezi s stečajnim postopkom. Uvedba stečaja nad gospodarsko družbo njihove narave in sodne pristojnosti ne spremeni. Upnik (v obravnavanem primeru oba Zavoda) mora svoje terjatve prijaviti v stečajnem postopku. Če jih stečajni upravitelj prizna, ima to njegovo dejanje enake učinke kot pravnomočno razsojena stvar. Kadar pa jih prereka, napoti stečajni senat upnika, da začne postopek pred sodiščem za ugotovitev prerekane terjatve. O prerekanih terjatvah torej ne odloča sodišče, ki je pristojno za vodenje stečajnega postopka, temveč sodišče, ki je pristojno za odločanje o prerekani terjatvi. V obravnavani zadevi ne gre za delovni spor po 2. točki 4. člena ZDSS, saj ne gre za premoženjski spor o posamičnih pravicah in obveznostih med delavcem in delodajalcem. Prav tako pa tudi ne gre za enako dejansko in pravno situacijo kot v zadevi opr. št. VIII R 23/2001, kjer je tožbo za ugotovitev obstoja prerekane terjatve vložila Republika Slovenija na podlagi dokončne in izvršljive odločbe Davčne uprave. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi drugega odstavka 25. člena ZPP sklenilo, da je za odločanje v tem sporu stvarno pristojno Delovno in socialno sodišče v Ljubljani.