Sklep VIII R 50/2000 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Za odločanje v tem sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani.

[JEDRO] Z zahtevkom, da naj se prepove delodajalcu uporabljati stroj, izdelan po tožnikovem načrtu, ki je zavarovan s podaljšanim patentom, tožnik uveljavlja pravico iz patenta. Za odločanje o sporu je zato pristojno sodišče splošne pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV] Tožeča stranka je v letu 1994 pridobila patent za izum "navijalnik vate v traku in svitek le-te", ki ji je bil priznan s sklepom Vlade Republike Slovenije za varstvo industrijske lastnine št. 304-60/94-294-MJ-3 z dne 21.09.1994. S tožbo z dne 24.3.1995 je pri Okrožnem sodišču v Ljubljani uveljavljala v razmerju do tožene stranke prepoved uporabljanja stroja za avtomatsko rolanje vate v oddelku mikalnice ter stroj za elastične ovoje v trako tkalnici. Okrožno sodišče v Ljubljani je s sklepom II P 903/95-5 odločilo, da ni stvarno pristojno za reševanje spora, zato je po pravnomočnosti tega sklepa zadevo odstopilo Delovnemu in socialnemu sodišču v Ljubljani. To sodišče je tožbo s sklepom II Pd 331/95 zavrglo. Ob reševanju pritožbe tožeče stranke je Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani s sklepom Pdp 29/99-6 po uradni dolžnosti sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo predložilo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije zaradi odločitve o stvarni pristojnosti sodišč. Za sojenje v tem sporu je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani. Po določilih 3. točke 4. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Uradni list RS, št. 19/94) so delovna sodišča pristojna odločati o individualnih delovnih sporih med delodajalci in delavci v zvezi z izumi, oblikami teles, slikami ali risbami in tehničnimi izboljšavami. Kot je razvidno iz tožbe ter dokumentacije, priložene spisu, tožnik s svojim zahtevkom ne uveljavlja pravic iz izuma, temveč pravice iz podeljenega patenta. Sodno varstvo teh pravic ni zagotovljeno v postopku pred delovnimi sodišči na temelju citiranih določil ZDSS, temveč pred sodišči splošne pristojnosti, na temelju Zakona o industrijski lastnini (ZIL, Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 38/98). S prvim zakonom je varstvo patenta urejeno tako, da je po 93. členu ZIL sodno varstvo zagotovljeno tistim, katerih pravice iz prijavljenega ali zavarovanega patenta so kršene, prav to pa tožnik zatrjuje v vloženi tožbi, kateri kot dokazilo prilaga ustrezno dokumentacijo o podelitvi patenta. Gre torej za spor o pravicah intelektualne lastnine, za reševanje katerega je po določilih 6. točke drugega odstavka 101. člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, 45/95, 38/99, 8/2000) pristojno okrožno sodišče. Enak pravni zaključek izhaja tudi iz določbe 33. člena Zakona o pravicah industrijske lastnine iz delovnega razmerja (Uradni list RS, št. 45/95). Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato, upoštevajoč sedanje trditve in zahtevek tožeče stranke, ki kažeta na delovnopravno naravo spora, na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99) odločilo kot v izreku.