Sklep VIII Ips 171/98 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se kot nedovoljena zavrže.

[JEDRO] Revizija v kolektivnem delovnem sporu iz participativnih razmerij ni dovoljena.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagateljev A. Š. in V. K. na razveljavitev volitev članov sveta delavcev tožene stranke (53. člen Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju). Ugotovilo je, da v postopku volitev niso bile storjene bistvene kršitve, ki so ali ki bi lahko vplivale na zakonitost in pravilnost volitev. Sodišče druge stopnje je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje in zavrnilo pritožbo predlagateljev kot neutemeljeno. Proti sodbi sodišča druge stopnje sta predlagatelja vložila pravočasno revizijo, v kateri uveljavljata revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka 1. odstavka 385. člena ZPP) in predlagata, da se reviziji ugodi tako, da se obe sodbi nižjih sodišč razveljavita. V postopku po 390. členu Zakona o pravdnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 4/77 - 27/90 - ZPP), se Državno tožilstvo Republike Slovenije o reviziji ni izjavilo, tožena stranka pa je nanjo odgovorila. V svojem odgovoru med drugim predlaga, da se revizija kot nedovoljena zavrže. Revizija ni dovoljena. Po 1. odstavku 21. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94 - ZDSS) je zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, dovoljena revizija, če ta zakon ne določa drugače. S to normo so torej določene meje dopustnosti tega izrednega pravnega sredstva. Po določbi 3. odstavka 59. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih revizija ni dovoljena v kolektivnem delovnem sporu iz participativnih razmerij. Ker predlagatelja z vloženo revizijo izpodbijata sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 733/98-4 z dne 19.5.1998, izdano zaradi sodnega varstva pravic predlagateljev glede zakonitosti postopka volitev članov sveta delavcev - torej s področja participativnih razmerij, revizija ni dovoljena. Nedovoljeno revizijo pa revizijsko sodišče zavrže (392. člen ZPP), če tega ni storilo v mejah svojih pravic (389. člen ZPP) že sodišče prve stopnje. To pomeni, da se ne sme spuščati v vsebinske razloge, ki so v reviziji zatrjevani in zato nanje tudi ne sme odgovarjati. Revizijsko sodišče nima pooblastil, na podlagi katerih bi lahko ukrepalo po uradni dolžnosti in zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču na prvi stopnji. Revizija ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče na podlagi 389. člena ZPP v zvezi z 392. členom ZPP zavrglo. Določbe ZPP na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, so bile uporabljene na podlagi 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).