Sodba VIII Ips 22/97 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Določba v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, da delavec vrne sorazmerni del odpravnine, če se pred potekom enega leta od prenehanja delovnega razmerja zaposli, je pravno veljavna, in ni v nasprotju z zakonom.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče združenega dela je z odločbo zavrnilo zahtevek ..., da ji toženka vrne del odpravnine v znesku 129.952,00 SIT z zamudnimi obrestmi od 21.9.1991 dalje. Sodišče je ugotovilo, da je sporazum, s katerim se je toženka zavezala vrniti sorazmerni del odpravnine, če v roku enega leta od prenehanja delovnega razmerja sklene delovno razmerje v drugi organizaciji, nezakonit. Po ugotovitvah sodišča tudi v predpisih ni podlage za upravičenost takega zahtevka.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke in odločbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je zahtevku tožeče stranke ugodilo.

Sodišče ugotavlja, da obveza toženke za vrnitev sorazmernega dela odpravnine ni v nasprotju z zakonom, ampak je imela podlago v 4.

točki 1. odstavka 21. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja. Ustna obljuba, da obveznost vračila verjetno ne bo realizirana, ne more biti upoštevna, niti ni mogla vplivati na odločitev toženke ob podpisu sporazuma. Toženka se je z 20.8.1990 zaposlila v drugi organizaciji, ne da bi pri tem angažirala lastna sredstva. Rok za vračilo sorazmernega zneska prejete odpravnine v znesku 301.824,00 takratnih din je potekel 21.9.1991. Ker toženka obveznosti kljub pozivu tožeče stranke ni izpolnila, je dolžna plačati tudi zamudne obresti.

Toženka je zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje pravočasno vložila revizijo, v kateri uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka, in zmotno uporabo materialnega prava, ter predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano odločbo razveljavi. V reviziji navaja, da je materialno pravo kršeno, ker je odpravnina obravnavana kot nadomestilo za čas brezposelnosti, ne pa kot odškodnina zaradi prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar je določilo v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, ki zavezuje toženko na vračilo odpravnine, pravno neučinkovito. Kršitev postopka na drugi stopnji pa je podana, ker se listine, na katere se sklicuje sodišče, nanašajo na delovno skupnost, ki je bila pravna oseba. Tako obstoji nasprotje med listinami v spisu in razlogi izpodbijane odločbe.

Skladno z določbami 390. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77-27/90) je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Po 386. členu ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodno odločbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da smiselno uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, in sicer, da bi obstojalo nasprotje med tem, kar se navaja v razlogih izpodbijane sodne odločbe o vsebini listin, in med samimi temi listinami, ni podana. V sporazumu o prenehanju delovnega razmerja toženki z dne 12.6.1990, ki sta ga sklenili toženka in ..., je v točki 4 določeno, da se toženka zavezuje, da bo v primeru sklenitve delovnega razmerja v drugi organizaciji v roku enega leta od prenehanja delovnega razmerja z delovno skupnostjo, vrnila delovni skupnosti sorazmerni del izplačane odpravnine, o čemer bo posebej odločal delavski svet delovne skupnosti. Sodišče v izpodbijani odločbi povzema to določbo tako, kot je v sporazumu navedena. Zato ni vsebinskega nasprotja med citirano določbo in njenimi povzetki v izpodbijani odločbi. Po zakonu o ... (Uradni list SRS, št. 24/77 in 9/85) so naloge ... opravljali delavci v delovni skupnosti (66.

člen). Sredstva za osebne dohodke je zagotavljala ... Po določbi 94. člena Zakona o Banki Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91) je ...

pravni naslednik Narodne banke Slovenije. Kot taka je ... prevzela vse pravice in obveznosti ..., torej tudi sporno terjatev do toženke.

Revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na kar pazi po uradni dolžnosti.

Zmotno je stališče revizije, da je določba v sporazumu o prenehanju delovnega razmerja, s katero se je toženka obvezala vrniti sorazmerni del odpravnine "pravno neučinkovita". Ta določba je za toženko pravno obvezujoča, saj ni v nasprotju z nobeno kogentno zakonsko normo.

Toženka je v okviru določbe 21. člena Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90) z odpravnino prosto razpolagala, lahko bi se ji tudi odpovedala.

Odpravnina ni bila neodtujljiva pravica. Zato odločitev sodišča druge stopnje ne temelji na zmotni uporabi materialnega prava.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Določbe ZPP in Zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisov Republike Slovenije, skladno s 4. členom Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).