Sodba VIII Ips 55/96 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Ni podana bistvena kršitev ZPP iz 13. tč. drugega odstavka 354. člena, če je sodišče v izreku odločbe določilo denarno kazen v višini 10 % plače, v obrazložitvi pa pomotoma navedlo 15 %, in je pismeni odpravek identičen z odločitvijo na seji senata.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče združenega dela v Ljubljani je z odločbo S... z dne 3.2.1994 delno ugodilo zahtevku tožnika in sklep disciplinske komisije tožene stranke z dne 15.2.1993, potrjen s sklepom delavskega sveta tožene stranke z dne 9.3.1993 toliko spremenilo, da je ustavilo disciplinski postopek zoper tožnika glede hujše kršitve delovne obveznosti po 7. točki 37. člena pravilnika o delovnih razmerjih, ki bi jo tožnik naj storil z netovariškim obnašanjem do nadrejenega ... V ostalem je tožnikov zahtevek zavrnilo in vzdržalo v veljavi sklep disciplinske komisije glede dveh hujših kršitev delovne obveznosti po 44. točki 37. člena pravilnika o delovnih razmerjih - oviranje dežurne kontrolne službe - in izrečenega ukrepa prenehanja delovnega razmerja. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik kršitvi storil 28.1.1993, ker nadzornemu varnostniku ... ni omogočil pregleda avtomobila, in 31.1.1993, ko je istemu nadzornemu varnostniku preprečil kontrolni pregled in da so podani razlogi za najstrožji disciplinski ukrep.

Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani je kot pritožbeno sodišče z odločbo Pdp z dne 10.5.1995 delno ugodilo pritožbi tožnika in odločitve disciplinskih organov spremenilo tako, da je izrečen ukrep penehanja delovnega razmerja nadomestilo z denarno kaznijo v višini 10 % akontacije mesečne plače tožnika v trajanju treh mesecev. Drugostopno sodišče v izpodbijani odločbi navaja, da teža storjene hujše kršitve delovne obveznosti in tožnikovo obnašanje, ni bilo tako, da bi moral biti izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja in da tudi ni dokazov, da bi bile podane kakšne druge škodne posledice razen, da tedaj nadzornik ... ni opravil svoje naloge.

Zoper drugostopno odločbo je tožena stranka pravočasno vložila revizijo, v kateri uveljavlja oba revizijska razloga, bistveno kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. V reviziji navaja, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 364. člena zakona o pravdnem postopku (pravilno 354. člena), ker je podano nasprotje izreka z razlogi odločbe. V izreku je navedena denarna kazen v višini 10 % plače, v obrazložitvi pa se navaja 15 %. Sodišče druge stopnje je spremenilo prvostopno odločbo, to odločitev pa ni ustrezno obrazložilo, zato jo je težko preveriti. Dalje revident opisuje način storitve hujših kršitev delovnih obveznosti s strani tožnika in svoja razmišljanja, kakšne posledice bi lahko imela odločitev sodišča druge stopnje. Čutil naj bi se že padec discipline. Izpolnjeni naj bi bili vsi pogoji za izrek disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razemrja, zato je drugostopno sodišče z drugačno odločitvijo napačno uporabilo materialno pravo in ugotavljalo drugačno dejansko stanje mimo obravnave. Predlaga, da revizijsko sodišče ugodi reviziji in izpodbijano odločbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Skladno z določbami 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90) je revizija bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožniku, ki nanjo ni odgovoril.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da v reviziji uveljavljana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 13. točke 2. odstavka 354. člena ZPP ni podana. Gre za očitno napako v obrazložitvi, do katere je prišlo zaradi predhodno povzete določbe 57. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ko sodišče navaja, da ta določa, da je mogoče denarno kazen izreči največ v višini 15 % akontacije mesečnega osebnega dohodka in sme trajati od enega do šest mesecev. Tako pojasnjuje tudi sodišče druge stopnje v predložitvenem poročilu. Revizijsko sodišče pa je z vpogledom posvetovalnega zapisnika tudi ugotovilo, da je pismeni odpravek odločbe sodišča druge stopnje identičen z odločitvijo na seji senata. Revizijsko sodišče tudi ni ugotovilo, da bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP, na kar pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP).

Drugostopno sodišče s tem, ko je izrečen ukrep prenehanja delovnega razmerja nadomestilo z denarno kaznijo, ni napačno uporabilo materialnega prava in ni spreminjalo ugotovljenega dejanskega stanja. Drugostopno sodišče je sprejelo ugotovitve sodišča prve stopnje, da je tožnik storil hujši kršitvi delovne obveznosti, ugotovilo pa je, da je tožniku izrečen prestrog ukrep, zato ga je nadomestilo z blažjim - denarno kaznijo. To odločitev je v izpodbijani odločbi tudi ustrezno obrazložilo, in sicer navaja, da ni dokazov, da bi bile podane kakšne druge škodne posledice razen, da nadzornik Umek tedaj ni opravil svoje naloge in da ni šlo za motenje delovnega procesa s škodnimi posledicami. Revizijsko sodišče se zaradi teh razlogov tudi strinja z odločitvijo sodišča druge stopnje. Pravilnik o delovnih razmerjih tožene stranke namreč za tovrstne kršitve delovnih obveznosti ne določa, da se obvezno izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja. Pravilnik disciplinskih ukrepov sploh ne ureja, zato je treba neposredno uporabiti zakon. Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) pa v 89. členu tudi določa, da se ukrep prenehanja delovnega razmerja lahko izreče, ne pa, da se mora izreči. Uveljavljani revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava zato ni podan.

Glede na obrazloženo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP revizijo zavrnilo.

Določbe ZPP je revizijsko sodišče smiselno uporabilo kot določbe predpisa Republike Slovenije, skladno s 1. odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).