Sodba VIII Ips 73/96 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Tožnik v reviziji vsebinsko ni opredelil kršitev, ki jih je sicer formalno navedel, zato je sodišče ob upoštevanju določb 73. člena ZDSS, revizijo kot neutemeljeno zavrnilo po določbi 393. člena ZPP.

[OBRAZLOŽITEV]

Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožnikov (predlagateljev) predlog za obnovo postopka, v katerem je bilo odločeno, da so sklepi o prenehanju delovnega razmerja, ki so jih izdali tožniku organi tožene stranke - zakoniti in veljavni. V postopku je bilo ugotovljeno, da obnovitveni razlogi 39. člena zakona o sodiščih združenega dela niso podani.

Drugostopenjsko sodišče je sprejelo dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča in pritrdilo njegovi pravni presoji, zato je pritožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo.

V reviziji, ki je bila vložena pravočasno glede na določbe 73. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS - Uradni list RS, št. 19/94), je tožnik izpodbijal štiri sklepe samoupravnih organov tožene stranke, dve odločbi zaradi prenehanja delovnega razmerja in dve odločbi zaradi obnove postopka. Ker je z eno revizijo po določbi prvega odstavka 382. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) dopustno izpodbijati le eno pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je moralo sodišče ločeno obravnavati revizijo v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja (opr št. VIII Ips 181/95) in revizijo v zvezi z obnovo postopka.

Revizijo zaradi obnove postopka je tožnik vložil zaradi revizijskih razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zaradi kršitev določb pravdnega postopka, ne da bi pojasnil, katere določbe pravdnega postopka naj bi bile kršene in kje naj bi sodišče zmotno uporabilo materialno pravo.

Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena ZPP vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

Tožnik je vložil revizijo na podlagi 73. člena ZDSS, ki v tretjem odstavku določa, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano odločbo samo v tistem delu, ki se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. To pa pomeni, da sodišče samo, mimo v reviziji zatrjevanih razlogov, ni dolžno paziti niti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, niti na pravilno uporabo materialnega prava, kar sicer zahtevajo določbe 386. člena ZPP.

Ker je tožnik v reviziji samo formalno zatrjeval kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava, ne da bi zatrjevane kršitve tudi vsebinsko opredelil, revizijsko sodišče revizije sploh ni preizkušalo.

Pri tem revizijsko sodišče pojasnjuje revidentu, da bi odločbo, ki je postala pravnomočna v postopku zaradi obnove postopka, v reviziji lahko izpodbijal tako zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka oziroma v konkretnem primeru, ker gre za postopek, ki je potekal pred uveljavitvijo ZDSS, določb zakona o sodiščih združenega dela (Uradni list SFRJ, št. 24/74 in 38/84), kot tudi zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ker gre za revizijo v postopku zaradi obnove postopka, sta za pravilno odločitev pomembni vprašanji, ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje, na katerega je revizijsko sodišče vezano, možno uporabiti v zakonu taksativno določene obnovitvene razloge ali ne in ali nova dejstva oziroma dokazi vplivajo na odločitev o glavni stvari. Če bi se ugotovilo, da nižje sodišče ni pravilno uporabilo razlogov, ki so določeni v procesnem zakonu in je bil predlog za obnovo postopka zato zavrnjen, bi bilo možno, da bi šlo za takšno kršitev določb postopka, ki bi lahko vplivale na potek postopka. V takem primeru bi šlo za bistveno kršitev določb postopka, kar bi revizijsko sodišče pri svoji odločitvi upoštevalo, če pa bi šlo za napačno presojo vpliva novih dokazov oziroma dejstev na odločitev o glavni stvari, pa bi lahko šlo za zmotno uporabo materialnega prava. Vendar pa, kot je že bilo povedano, tožnik v reviziji vsebinsko ni opredelil kršitev, ki jih je sicer formalno navedel, zato je sodišče ob upoštevanju določb 73. člena ZDSS, revizijo kot neutemeljeno zavrnilo po določbi 393. člena ZPP.

Sodišče je določbe starih zveznih predpisov uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/1/94).