Sodba VIII Ips 28/95 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinskih organov, s katerima mu je bil izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja. Pritožbeno sodišče je na tožnikovo pritožbo potrdilo odločbo sodišča prve stopnje. V reviziji je tožnik navajal, da je spal na delovnem mestu, ker je imel nizek pritisk, zato za kršitev delovne obveznosti ni kriv. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, ker je bilo dokazano, da je dobil tožnik od zdravnika zdravila za zvišanje pritiska in tudi navodila kako naj jih uporablja. Ugotovljeno je bilo, da se delavec ni držal navodil in zdravil ni jemal, če pa bi jih jemal, bi se mu pritisk zvišal in bi bila zaspanost bistveno zmanjšana. Spanje ni bila posledica bolezni, na kar se je tožnik skliceval, ampak kršitev delovnih obveznosti za katero je kriv.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek na razveljavitev sklepov disciplinske komisije z dne 30.7.1992 in delavskega sveta z dne 9.10.1992 ter na vzpostavitev delovnega razmerja z vsemi pravicami. Ugotovljeno je bilo, da je tožnik storil hujšo kršitev delovnih obveznosti s tem, da je v dobi, ko mu je bila izvršitev disciplinskega ukrepa zaradi enake kršitve delovnih obveznosti pogojno odložena, med delom na delovnem mestu dvakrat spal. Preklic pogojne odločitve ukrepa je bil zakonit. Pritožbo tožnika zoper odločbo sodišča prve stopnje je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano odločbo.

Zoper odločbo sodišča druge stopnje je vložil tožnik na podlagi 21. člena zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94) revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlagal je, naj revizijsko sodišče napadeno odločbo tako spremeni, da njegovemu zahtevku ugodi. Zmotna uporaba materialnega prava je v tem, da za kršitev delovnih obveznosti ni kriv, saj je spal, ker je bil bolan. Če da zdravnik tablete neuki osebi in se ne ve, kdaj naj jih vzame, ta pa jih ne vzame, njeno ravnanje ni krivdno. Bistveno je kršen tudi postopek, saj je sodišče obravnavalo nekaj drugega kot disciplinski organi. Slednji so videli krivdo tožnika v tem, da je med delom spal, sodišče pa v tem, da ni pravočasno jemal tablet proti spanju.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in tožencu, ki nanjo ni odgovoril (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, ZPP). ZPP se v zvezi s prvim odstavkom 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91, 45/1/94, UZ) smiselno uporablja kot republiški predpis.

Revizija ni utemeljena.

386. člen ZPP določa, da revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti, ali ni morda podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena tega zakona, in na pravilno uporabo materialnega prava.

Po prvem odstavku 54. člena zakona o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (Uradni list SFRJ, št. 60/89 in 42/90), ki se po navedenem ustavnem zakonu smiselno uporablja kot republiški predpis, krši delavec delovno obveznost, če po svoji krivdi ne izpolnjuje svojih dolžnosti in delovnih obveznosti ali če ne upošteva sklepov sprejetih v organizaciji, oziroma tistega, kar je odločil delodajalec. Pravilnik o disciplinski in odškodninski odgovornosti delavcev toženca določa v 14. točki 17. člena, da je hujša kršitev delavca spanje na delu. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik v času pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa prenehanja delovnega razmerja dvakrat spal v času, ko je bil na delu. Po drugem odstavku 90. člena zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) se lahko pogojna odložitev disciplinskega ukrepa denarne kazni ali prenehanje delovnega razmerja prekliče, če delavec stori v času, ko mu je bila izvršitev ukrepa odložena, hujšo kršitev delovne obveznosti ali če neupravičeno odkloni zdravljenje stanja zasvojenosti, ki je bilo razlog za ugotovitev njegove disciplinske odgovornosti. Razlogi za preklic pogojne odložitve izvršitve disciplinskega ukrepa so bili glede na povedano dani. Tožnik ni upošteval navodil, ki mu jih je dal njegov osebni zdravnik, ki je bil v sodnem postopku zaslišan kot priča. Izpovedal je, da je tožnik vedel, da bi moral jemati predpisano zdravilo. Stanje, ki je posledica nizkega tlaka, se popravi nekaj ur po jemanju zdravila. Glede na to je pravilna ugotovitev obeh nižjih sodišč, da spanje ni bilo posledica bolezni, ker bi bilo mogoče z zdravili doseči, da bi zaspanost tožnik premagal, ampak posledica kršitve delovne obveznosti, ki je kot taka, določena v pravilniku. Po izpovedi omenjene priče je bil tožnik sposoben opravljati delo varnostnika, zato bi bil dolžan, če je menil, da dela ponoči zaradi zaspanosti ne more opravljati, to sporočiti tožencu, ki bi ga lahko razporedil v dnevno izmeno. Po izpovedbi priče, ki je bil v času, ko je predlagatelj kršil delovne obveznosti, pri tožencu direktor, ni tožnik nikoli prosil, da bi delal le podnevi. Revizijsko sodišče mora upoštevati ugotovljeno dejansko stanje, to pa kaže, da je tožnik storil hujšo kršitev delovne obveznosti, to je spanje na delu in je za kršitev tudi kriv.

Tudi bistvena kršitev postopka, ki jo uveljavlja revizija, ni dana. Sodišči prve in druge stopnje sta v celoti preizkusili zakonitost izpodbijanih sklepov disciplinskih organov in sta omenjali jemanje tablet proti spanju, ko sta utemeljevali tožnikovo krivdo za kršitev delovnih obveznosti. Revizija tudi ne obrazlaga, katera bistvena kršitev postopka po drugem odstavku 354. člena ZPP naj bi bila storjena.

Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo kot neutemeljeno, ker je ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena, in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (393. člen ZPP).