Sklep II Ips 946/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi ni označila vrednosti spornega predmeta. Označila ga je šele na naroku za glavno obravnavo dne 10.3.1993 in sicer z zneskom 81.000,00 SIT (l.št. 6). Tako navedene vrednosti spornega predmeta pa ni moč upoštevati za presojo o dovoljenosti revizije.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je prvi toženi stranki naložilo, da mora izprazniti stanovanje v pritličju hiše v Ljubljani v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe. Drugi toženi stranki pa je naložilo, da mora v tem roku prvi toženi stranki preskrbeti drugo primerno stanovanje, v katerega se bo slednja lahko preselila. Sodišče druge stopnje je deloma ugodilo pritožbi prve toženke. Sodbo sodišča prve stopnje je spremenilo tako, da je prvi toženki naložilo, da se mora iz spornega stanovanja izseliti takoj oz. v roku 60 dni, toda šele potem, ko ji bo ponudeno drugo primerno stanovanje. Tožeča stranka vlaga proti sodbi sodišča druge stopnja pravočasno revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da reviziji ugodi in razveljavi sodbo sodišča druge stopnje ter zadevo vrne v ponovno odločanje temu sodišču. Revizija ni dovoljena. V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi ni označila vrednosti spornega predmeta. Označila ga je šele na naroku za glavno obravnavo dne 10.3.1993 in sicer z zneskom 81.000,00 SIT (l.št. 6). Tako navedene vrednosti spornega predmeta pa, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, ni moč upoštevati za presojo o dovoljenosti revizije. Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Po 3. odst. 382. čl. ZPP revizije ni v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska (izjeme iz 4. odst. istega člena za konkretni primer niso pomembne). Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP in pravkar citirani 3. odst. 382. čl. ZPP). Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije (pravno mnenje Občne seje VS RS, ki je bila dne 16.12.1993, Poročilo VSS 2/93, str. 12). Zato v konkretnem primeru za presojo o dovoljenosti revizije ni moč upoštevati pravdnega interesa, ki ga je tožeča stranka označila šele na naroku za glavno obravnavo. Ker vrednost spornega predmeta ni bila opredeljena v tožbi, revizija ni dovoljena. O njej je revizijsko sodišče odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (392. čl. ZPP).