Sklep VIII Ips 520/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Gre za premoženjski socialni spor iz 1. točke 31. člena ZDSS-1, v katerem glede na vrednost spornega predmeta revizija po zakonu ni dovoljena. Ker sodišče druge stopnje o dopustitvi revizije ni odločilo, bi lahko tožena stranka v smislu določb 325. člena ZPP predlagala izdajo dopolnilne odločbe.

[OBRAZLOŽITEV] 1. Sodišče prve stopnje je v skladu s tožbenim zahtevkom odpravilo odločbo tožene stranke P-4092018 z dne 19. 3. 2004, s katero je bila zavržena tožnikova zahteva za plačilo zakonskih zamudnih obresti od z zakasnitvijo izplačanih razlik starostne pokojnine. Hkrati je toženi stranki naložilo, da tožniku iz tega naslova plača 1.740,52 EUR (417.098,00 takratnih SIT). 2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno zavrnilo in v gornjem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Ob ugotovitvah, da je prišlo do časovnega zamika pri izplačilu razlik tožnikove pokojnine ob odločanju o pravici in odmeri višine pokojnine pri toženi stranki na prvi stopnji, ko je bila tožniku najprej odmerjena in sproti izplačevana akontacija pokojnine, razlika do končne višine pa takoj po njeni dejanski ugotovitvi in odmeri, meni, da ni šlo za okoliščine iz drugega odstavka 276. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1), na podlagi katerih bi bila dolžna tožniku plačati odškodnino v višini zakonskih zamudnih obresti. V reviziji ugotavlja, da vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sicer ne dosega zneska za dovoljenost revizije v smislu drugega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB, Ur. l. RS, št. 73/07). Zato bi bilo sodišče druge stopnje dolžno odločiti o dopustitvi revizije. Ker tega ni storilo in ker gre za odločitev o pomembnem vprašanju, o katerem je tudi sicer praksa sodišč neenotna, šteje, da je revizija v skladu s prvo alinejo prvega odstavka 32. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1) dopuščena. 4. Revizija je bila vročena tožniku, ki nanjo ni odgovoril, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije. 5. Revizija ni dovoljena. 6. V skladu z 31. členom ZDSS-1 je revizija v premoženjskih individualnih delovnih in socialnih sporih dovoljena, če je dovoljena po določbah zakona, ki ureja pravdni postopek (1. točka) oziroma če jo dopusti sodišče (5. točka). Na podlagi drugega odstavka 367. člena ZPP je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 4.172,93 EUR. 7. Glede na to, da je predmet izpodbijanega dela pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje denarni znesek v vrednosti 1.740,52 EUR, tožena stranka v reviziji pravilno ugotavlja, da gre za premoženjski socialni spor iz 1. točke 31. člena ZDSS-1, v katerem glede na vrednost spornega predmeta, revizija po zakonu ni dovoljena. Zato bi bila na podlagi 5. točke tega člena v zadevi revizija dovoljena le, če bi jo sodišče izrecno dopustilo. Na podlagi drugega odstavka 32. člena ZDSS-1 o dopustitvi revizije odloča sodišče druge stopnje sočasno z izdajo drugostopne odločbe o predmetu spora. 8. Ker sodišče druge stopnje o dopustitvi revizije ni odločilo, bi lahko tožena stranka v smislu določb 325. člena ZPP predlagala izdajo dopolnilne odločbe. Ni pa podlage, da bi ob za to zadevo veljavni zakonski ureditvi namesto sodišča druge stopnje o dopustitvi revizije odločalo Vrhovno sodišče. 9. Ker revizija glede na vrednost predmeta spora po zakonu ni dovoljena in ker je sodišče druge stopnje tudi ni dopustilo, sodišče ugotavlja, da je glede na določbe drugega odstavka 374. člena ZPP vložena zoper sodbo, zoper katero je po zakonu ni mogoče vložiti. Zato jo je na podlagi 377. člena ZPP kot nedovoljeno zavrglo.