Sklep VIII Ips 219/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Odločitev o stroških ni sklep o pravnomočno končanem postopku, saj je zahteva za povrnitev stroškov postopka vedno akcesorne narave in je ni mogoče uveljavljati samostojno, pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke z dne 12.2.2003, tožnico razvrstilo v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni od 7.12.2005, naložilo toženi stranki, da izda tožnici nov upravni akt in glede na ugotovljeno III. kategorijo invalidnosti od 7.12.2005 odloči o vseh njenih pravicah iz tega naslova, v roku trideset dni od sodbe sodišča prve stopnje. Toženi stranki je naložilo, da povrne tožnici stroške postopka v višini 122.100,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodbe do plačila, vse v osmih dneh.

Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v prvi točki izreka spremenilo tako, da je zavrnilo zahtevek za odpravo odločbe tožene stranke z dne 12.2.2003. V preostalem delu je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje, dejansko pa le zoper odločitev o stroških postopka, je revizijo vložila tožena stranka. Revizijskemu sodišču predlaga spremembo sodbe sodišča druge stopnje v drugem odstavku izreka v zvezi s četrto točko izreka sodbe sodišča prve stopnje, tako da se zavrne zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Podrejeno predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje v izpodbijanem delu in vrnitev zadeve v ponoven postopek oziroma tudi razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu. Sodišče druge stopnje je zavrnilo zahtevek za odpravo izpodbijane dokončne odločbe tožene stranke. To pomeni, da zahtevku ni bilo ugodeno, posledica tega pa je napačna odločitev o stroških postopka. Sodišče prve stopnje je pri razvrstitvi tožnice v III. kategorijo invalidnosti od 7.12.2005 prekršilo določbo 63. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Uradni list Republike Slovenije, št. 2/2004) in je dejansko poseglo v pravno pristojnost tožene stranke. Tožena stranka tega v pritožbi ni uveljavljala le iz razloga smotrnosti. To pa še ne pomeni, da je tožnica s svojim zahtevkom uspela. Odločitev o razvrstitvi v III. kategorijo invalidnosti od 7.12.2005 časovno presega okvir sodne presoje zakonitosti odločbe tožene stranke. Sodišče je odločilo na podlagi dejstev, ki so nastala po izdaji dokončne odločbe tožene stranke z dne 12.2.2003.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list Republike Slovenije, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožnici, ki nanjo nista odgovorila.

Revizija ni dovoljena.

Tožena stranka je vložila revizijo le proti odločitvi o stroških postopka - odločitvi v delu drugega odstavka izreka sodbe sodišča druge stopnje v zvezi z odločitvijo v četrti točki izreka sodbe sodišča prve stopnje. To jasno izhaja tudi iz ostalih navedb v reviziji in predloga, kako naj revizijsko sodišče odloči. Revizija očita sodišču druge stopnje napačno uporabo določb ZPP o stroških postopka, saj glede na odločitev o zavrnitvi zahtevka za odpravo dokončne odločbe tožene stranke (kljub priznanju invalidnosti, vendar šele za čas po dokončni odločbi) tožnica z zahtevkom ni uspela in ni upravičena do povrnitve stroškov postopka.

Revizija zoper pravnomočno odločitev o stroških postopka ni dovoljena, pa čeprav je v tem socialnem sporu revizija dovoljena že po zakonu samem (četrta točka 31. člena ZDSS-1). Odločitev o stroških postopka se namreč vedno šteje za sklep (peti odstavek 128. člena ZPP). Zato je dovoljenost revizije v takšnem primeru potrebno presojati v okviru določbe 384. člena ZPP. Po tej določbi lahko stranke vložijo revizijo tudi zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Odločitev o stroških ni sklep o pravnomočno končanem postopku, saj je zahteva za povrnitev stroškov postopka vedno akcesorne narave in je ni mogoče uveljavljati samostojno, pač pa le v postopku, zaradi katerega so stroški nastali.

Pogoji za dovoljenost revizije torej niso izpolnjeni. V skladu s 377. členom in v povezavi s 384. členom ZPP je zato revizijsko sodišče revizijo zavrglo.