Sklep VIII R 14/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Za odločanje v tej zadevi je stvarno pristojno Okrožno sodišče v Murski Soboti.

[JEDRO]

Za odločanje o odškodninskem sporu zoper državo, ker zakonodajalec ni (pravočasno) odpravil ugotovljene neustavnosti zakonske določbe na podlagi katere je bil tožnik predčasno razrešen, je stvarno pristojno sodišče splošne pristojnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožnik zahteva od tožene stranke plačilo odškodnine zaradi nezakonite predčasne razrešitve z mesta direktorja mestne uprave. Tožnik je bil razrešen z odločbo župana z dne 4.11.2004 na podlagi petega odstavka 83. člena ZJU, nato pa mu je bili izdan tudi sklep o prenehanju delovnega razmerja. Glede navedene določbe ZJU je Ustavno sodišče z odločbo z dne 9.2.2006 ugotovilo, da je v neskladju z Ustavo. Zakonodajalec ugotovljene neustavnosti ni odpravil v roku in tožniku ni bila zagotovljena ustrezna odmena. Zato zahteva povrnitev nastale škode, ki jo opredeljuje kot razliko med prihodki, ki bi jih prejemal do izteka mandata in prihodki, ki jih je oziroma jih bo dejansko prejemal. Tožbo je vložil pri Okrožnem sodišču v Murski Soboti, ki pa se je s sklepom P 93/2007-5 z dne 15.11.2007 izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo Delovnemu sodišču v Mariboru, Oddelek v Murski Soboti. Navaja, da je na podlagi točke a) in b) prvega odstavka 5. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 2/2004 - ZDSS-1) delovno sodišče stvarno pristojno za odločanje v sporih med delavci in delodajalci.

Delovno sodišče pristojnosti ni sprejelo in je predlagalo Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije, da odloči o nastalem sporu o pristojnosti. Navaja, da tožnik ne toži delodajalca, torej Občine X., temveč državo zato, ker je bila ugotovljena neustavnost zakonske določbe, na podlagi katere je bil tožnik razrešen.

Predlog je utemeljen.

Iz tožbenih navedb sicer res izhaja, da je tožniku v posledici razrešitve z mesta direktorja mestne uprave prenehalo tudi delovno razmerje. Toda iz ostalih navedb in predvsem iz tožbenega zahtevka izhaja, da ne gre za nobenega od delovnih sporov, na katere se sklicuje Okrožno sodišče v Murski Soboti v svojem sklepu. Predmet spora ni obstoj oziroma prenehanje delovnega razmerja, zato ne gre za spor iz točke a) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1. Tožba tudi ni naperjena zoper (bivšega) delodajalca, temveč zoper državo, zato tudi ne gre za spor iz točke b) prvega odstavka 5. člena ZDSS-1.

Tožnik uveljavlja odškodnino od države, ker zakonodajalec ni (pravočasno) odpravil ugotovljene neustavnosti zakonske določbe, na podlagi katere je bil tožnik predčasno razrešen. Tožniku bi morala biti z zakonom zagotovljena ustrezna odmena zaradi razrešitve brez krivdnih razlogov. Narave spora ne spremeni okoliščina, kako je tožnik opredelil višino materialne škode.

Ker ne gre za nobenega od izrecno določenih delovnih sporov po 5. členu ZDSS-1, gre torej za premoženjski spor, za rešitev katerega je na podlagi 1. člena in prvega odstavka 32. člena ZPP pristojno redno sodišče. Zato je Vrhovno sodišče odločilo kot izhaja iz izreka tega sklepa.