Sklep II Ips 827/93 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Revizija se zavrže.

[JEDRO] Iz zapisnika o drugem naroku za glavno obravnavo, ki je bila dne 23.7.1992, je razvidno, da sta stranki označili svoj pravdni interes z zneskom 20.000,00 SIT na tem naroku, ko sta se že spustili v obravnavanje glavne stvari (l.št. 12). Tako označena vrednost spornega predmeta pa ne more biti izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije.

[OBRAZLOŽITEV] Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka uveljavljala izpraznitev stanovanja v Mariboru. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, potem ko je zavrnilo pritožbo tožeče stranke. Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka pravočasno revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Revizijskemu sodišču predlaga, da izpodbijani sodbi tako spremeni, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno, ali pa ju razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje prvostopenjskemu sodišču. Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odst. 390. čl. ZPP). Revizija ni dovoljena. V obravnavanem primeru tožeča stranka v tožbi ni označila vrednosti spornega predmeta. Iz zapisnika o drugem naroku za glavno obravnavo, ki je bila dne 23.7.1992, je razvidno, da sta stranki označili svoj pravdni interes z zneskom 20.000,00 SIT na tem naroku, ko sta se že spustili v obravnavanje glavne stvari (l.št. 12). Tako označena vrednost spornega predmeta pa, kot bo razvidno iz nadaljevanja obrazložitve, ne more biti izhodišče za presojo o dovoljenosti revizije. Revizija je dovoljena, kadar so izpolnjeni z zakonom določeni pogoji (2. odst. 389. čl. ZPP). Ko je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, predmet tožbenega zahtevka pa ni denarni znesek - takšen je tudi obravnavani primer - mora tožnik navesti vrednost spornega predmeta v tožbi (2. odst. 186. člena ZPP). Navedba vrednosti spornega predmeta je potrebna zaradi določbe 382. čl. ZPP. Po 3. odst. tega člena namreč ni revizije v premoženjskih sporih, v katerih se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarno terjatev, če vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi, ne presega določenega zneska. Če tožnik ne ravna tako, nima pravice do revizije (pravno mnenje Občne seje VS RS, ki je bila dne 16.12.1993, Poročilo VSS 2/93, str. 12). Za toženo stranko mora biti položaj v zvezi z zagotovitvijo pravice do revizije enak. O reviziji je revizijsko sodišče zato odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa (2. odst. 389. čl. in 392. čl. ZPP).