Legislator Case Law & Legislation
Sklep I R 50/2008 ECLI:SI:VSRS:2008:I.R.50.2008 AI generated

Sklep I R 50/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sklep I R 50/2008
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Predlog se zavrne.

Legislator headnote

AI generated

Sklep I R 50/2008 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Predlog se zavrne.

Keywords

AI generated
neighbour legal standing standing of the foundation disputed debt objections to debt enforcement subsidiary constitutional complaint neighbour's building permit appeal
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO] Okoliščina, da je bila sedanja sodnica stvarno in krajevno pristojnega sodišča prvotno pooblaščenka toženke kot nekdanja odvetnica, ne more vplivati na t.i. subjektivno neodvisnost siceršnje naravne oziroma zakonite sodnice v obravnavanem primeru ali drugih sodnikov pristojnega sodišča, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.

[OBRAZLOŽITEV] Med pravdnima strankama je pred Okrožnim sodiščem v Kopru v teku pravdni postopek zaradi plačila uporabnine. Tožeča stranka je v vlogi z dne 17. marca 2008 predlagala določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za postopanje v tej zadevi z obrazložitvijo, da je bila sedanja sodnica stvarno in krajevno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi A.A. prej pooblaščenka toženke – tedaj še kot odvetnica in da zato obstaja dvom v objektivnost in nepristranskost sojenja zaradi verjetnosti, da sodnica A.A. vpliva na sodnico, ki vodi postopek v tej zadevi, tožniku pa je tudi znano, da pravkar imenovana sodnica še vedno sodeluje s toženko. V vlogi z dne 25. marca 2008 je tožeča stranka dopolnila obrazložitev predloga še z navedbo, da ta ni podan zgolj zaradi vplivanja sodnice A.A. na sojenje sodnice v konkretni zadevi, temveč tudi zaradi vplivanja na druge sodnice in sodnike, ki bi v tej zadevi lahko sodili, če bi se še naprej obravnavala pred Okrožnim sodiščem v Kopru. Predlog ni utemeljen. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 – uradno prečiščeno besedilo) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke (ali pristojnega sodišča) določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Okoliščin, ki jih tožnik zatrjuje v oporo svojemu predlogu, ni mogoče opredeliti kot razlogov smotrnosti – torej kot takih, ki bi kazale na možnost lažje (hitrejše in cenejše) izvedbe tega postopka pred drugim stvarno pristojnim sodiščem. Zato je treba presoditi le, ali so v predlogu tožnika zatrjevane okoliščine lahko „drug tehten razlog“ za delegacijo pristojnosti v pomenu določbe 67. člena ZPP. Okoliščina, da je bila sedanja sodnica stvarno in krajevno pristojnega sodišča prvotno pooblaščenka toženke kot nekdanja odvetnica, bi imela za posledico le njeno suspektnost za primer, da bi bila ona naravna oziroma zakonita sodnica v tej zadevi; ne more pa ta okoliščina vplivati na t.i. subjektivno neodvisnost siceršnje naravne oziroma zakonite sodnice v obravnavanem primeru ali drugih sodnikov pristojnega sodišča, ki se kaže v osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov in morajo biti sposobni objektivno odločati o vseh sporih. Pri tem je brez slehernega pomena tožnikovo pavšalno nakazovanje na verjetnost vplivanja nekdanje toženkine pooblaščenke in sedanje sodnice na sojenje v tem postopku zakonite sodnice in drugih sodnikov pristojnega sodišča, ki bi tudi sicer imelo za posledico nevrednost sodniške službe tako za sodnika, ki bi to počel kot za sodnika, ki bi bil dovzeten za vplive v smislu posegov v avtonomnost njegovega odločanja. V obrazložitvi predloga tožnika ni izkazan obstoj okoliščin, ki bi v konkretnem primeru mogle vzbuditi utemeljen dvom o nevtralnosti in neodvisnosti stvarno in krajevno pristojnega sodišča kot nosilca sodne funkcije pri njem kot stranki tega postopka ali sicer v dojemanju zunanjega videza teh postulatov poštenega sojenja. Zato je bilo treba predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča za odločanje v tej zadevi zavrniti.