Sklep IV Ips 81/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva storilca B.G. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Obdolženec oziroma druge osebe, ki nimajo pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, lahko podajo pobudo državnemu tožilcu za vložitev takšne zahteve.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Lendavi je s sodbo z dne 17.9.2007 kot neutemeljeno zavrnilo zahtevo za sodno varstvo, ki jo je storilec B.G. vložil zoper plačilni nalog Postaje mejne policije P. z dne 7.3.2007, s katerim mu je prekrškovni organ kot samostojnemu podjetniku posamezniku zaradi prekrška po osmem odstavku 59. člena ZVCP-1 izrekel globo v znesku 2.086,46 EUR.

Zoper pravnomočno sodbo je storilec 21.11.2007 vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitev 22., 23. in 29. člena Ustave Republike Slovenije ter 9., 57., 59., 156., 157. in 169. člena Zakona o prekrških. Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

Po določbi drugega odstavka 169. člena Zakona o prekrških (ZP-1) lahko vloži zahtevo za varstvo zakonitosti le državni tožilec, in sicer po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. Obdolženec oziroma druge osebe, ki nimajo pravice vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, lahko podajo pobudo državnemu tožilcu za vložitev takšne zahteve.

V konkretnem postopku je zahtevo za varstvo zakonitosti vložil storilec, ki po zgoraj citirani določbi ni imel te pravice. Ker sodišče prve stopnje zahteve storilca B.G. za varstvo zakonitosti ni zavrglo (drugi odstavek 422. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1), jo je na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1 zavrglo Vrhovno sodišče.