Sodba IV Ips 50/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahtevi vrhovnega državnega tožilca za varstvo zakonitosti se ugodi in se izpodbijana sodba Okrajnega sodišča v Kopru z dne 14.2.2007 spremeni tako, da se storilcu M.Z. ne izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.

[JEDRO]

Kazenske točke v cestnem prometu so se po veljavnem predpisu lahko izrekle vozniku, ki je imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje, kasnejša sprememba predpisa pa na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se za storilca uporabi zakon ali predpis, ki je zanj milejši.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Okrajno sodišče v Kopru je s sodbo z dne 14.2.2007 spoznalo M.Z. za odgovornega prekrška po tretjem odstavku 132. člena ZVCP-1, ter storilcu na podlagi enajstega odstavka istega člena izreklo globo v znesku 500,75 EUR in stransko sankcijo 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Odločilo je še, da je storilec dolžan plačati stroške postopka o prekršku, in sicer povprečnino v znesku 83,46 EUR.

2. Vrhovna državna tožilka je 7.8.2007 zoper pravnomočno sodbo vložila zahtevo za varstvo zakonitosti s predlogom, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano sodbo spremeni tako, da storilcu ne izreče stranske sankcije kazenskih točk v cestnem prometu. Uveljavlja kršitev materialnih določb zakona iz 5. točke 156. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki je podana, ker je sodišče z odločitvijo o sankciji prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu. Storilčevo vozniško dovoljenje je bilo izdano v Republiki Hrvaški, v času storitve prekrška 2.3.2006 pa je bilo v skladu s takrat veljavnim drugim odstavkom 22. člena ZP-1 mogoče izreči kazenske točke v cestnem prometu vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji.

B. 3. Iz izpodbijane pravnomočne sodbe izhaja, da storilec poseduje vozniško dovoljenje, ki je bilo izdano v Republiki Hrvaški. Prekršek je bil storjen 2.3.2006.

V času storitve prekrška je veljala določba drugega odstavka 22. člena ZP-1, po kateri so se kazenske točke v cestnem prometu lahko izrekle vozniku, ki je imel veljavno vozniško dovoljenje, izdano v Republiki Sloveniji, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Kasnejša sprememba te določbe na odločanje v konkretnem primeru nima vpliva, saj se v skladu z drugim odstavkom 2. člena ZP-1 v primeru, če se po storitvi prekrška enkrat ali večkrat spremenijo materialnopravne določbe tega zakona ali predpis, ki določa prekršek, uporabi zakon ali predpis, ki je za storilca milejši.

Z izrekom stranske sankcije 18 kazenskih točk v cestnem prometu storilcu, čigar vozniško dovoljenje ni bilo izdano v Republiki Sloveniji, je sodišče v izpodbijani sodbi prekoračilo pravico, ki jo ima po zakonu, s čimer je podana v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljana kršitev iz 5. točke 156. člena ZP-1.

4. Glede na ugotovljeno kršitev materialnih določb zakona (5. točka 156. člena ZP-1) je Vrhovno sodišče ugodilo zahtevi vrhovne državne tožilke za varstvo zakonitosti in na podlagi prvega odstavka 426. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 glede na naravo kršitve izpodbijano sodbo v odločbi o sankciji spremenilo tako, da se storilcu ne izreče stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu.