Sklep IV Ips 80/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Zahteva storilca B.G. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO] Zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevah o prekršku sme vložiti edino (vrhovni) državni tožilec, ne pa tudi storilec prekrška. Ta lahko vloži edino pobudo za vložitev izrednega pravnega sredstva pri vrhovnem državnem tožilstvu.

[OBRAZLOŽITEV] Prekrškovni organ Postaja mejne policije P. je storilcu prekrška B.G. izdal plačilni nalog z dne 7.3.2007 zaradi prekrška po osmem v zvezi s prvim odstavkom 59. člena ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa 2.086,46 EUR. Zoper navedeni plačilni nalog je storilec vložil zahtevo za sodno varstvo z dne 23.3.2007, ki jo je Okrajno sodišče s sodbo z dne 17.9.2007 kot neutemeljeno zavrnilo. Zahtevo za varstvo zakonitosti z dne 18.11.2007 vlaga storilec B.G., in sicer zaradi kršitev 22., 23. in 29. člena Ustave Republike Slovenije ter 9., 57., 59., 156. in 169. člena Zakona o prekrških (ZP-1, Ur.l. RS, št. 7/03, s spremembami in dopolnitvami). Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena. Po določbi drugega odstavka 169. člena ZP-1 zahtevo za varstvo zakonitosti lahko vloži državni tožilec po uradni dolžnosti ali na pobudo osebe, ki ima pravico do pritožbe zoper sodbo o prekršku sodišča prve stopnje. V skladu s citirano določbo ZP-1 torej sme zahtevo za varstvo zakonitosti v zadevah o prekršku vložiti edino (vrhovni) državni tožilec, ne pa tudi storilec prekrška. Ta lahko vloži edino pobudo za vložitev izrednega pravnega sredstva pri vrhovnem državnem tožilstvu. Glede na to, da ZP-1 storilcu prekrška ne daje pravice vložiti to izredno pravno sredstvo, je Vrhovno sodišče zahtevo storilca B.G. za varstvo zakonitosti kot nedovoljeno zavrglo (drugi odstavek 423. člena Zakona o kazenskem postopku v zvezi s 171. členom ZP-1).