Sodba IV Ips 24/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Odločba o prekršku Sodnika za prekrške Ljubljana z dne 2.3.2001 se spremeni tako, da se postopek zoper V.Č. zaradi prekrška po sedmem odstavku 120. člena ZVCP ustavi.

Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

[JEDRO]

Če udeleženec cestnega prometa odkloni strokovni pregled alkoholiziranosti (v takem primeru se šteje, da se strinja s prvotno ugotovitvijo stopnje alkohola v krvi) pride v poštev le kaznovanje zaradi alkoholiziranosti oziroma prekrška, ki temelji na rezultatih, dobljenih z alkotestom, in ne zaradi odklonitve strokovnega pregleda.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodnik za prekrške Ljubljana je na predlog Policijske postaje L.Š. z izpodbijano odločbo V.Č. spoznal za odgovornega, da je dne 1.9.1999 ob 02.35 uri na C. cesti v L. kot voznik osebnega avtomobila kršil določbo 3. odstavka 120. člena Zakona o varnosti cestnega prometa, s tem, da je odklonil strokovni pregled, ki mu je bil odrejen, da bi se preverilo, ali je vozil pod vplivom alkohola, s čimer je storil prekršek po sedmem odstavku 120. člena ZVCP, za kar mu je sodnik za prekrške izrekel denarno kazen 90.000,00 SIT in sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

Vrhovni državni tožilec je dne 21.3.2007 zoper pravnomočno odločbo o prekršku vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve četrtega odstavka 120. člena in tretjega odstavka 117. člena ZVCP. Vložnik navaja, da odreditev strokovnega pregleda zaradi nesoglasja z rezultatom preizkusa z alkotestom ni mogoče enačiti s položajem, ko policist odredi strokovni pregled zaradi odklonitve preizkusa iz zdravstvenih ali drugih razlogov. V konkretnem primeru je bila koncentracija alkohola v krvi obdolženca ugotovljena na podlagi preizkusa z alkotestom. V njegovo pravico do obrambe spada tudi možnost nesoglasja tako s postopkom, kot tudi z rezultatom preizkusa. Zgolj nasprotovanje ugotovitvam navzočnosti alkohola v organizmu ne more biti podlaga za strožje kaznovanje. Zaradi ugotovljene koncentracije alkohola v krvi bi bil obdolženec kaznovan z denarno kaznijo najmanj 35.000,00 SIT in dvema do štirimi kazenskimi točkami, ne pa s sankcijo prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja. Vložnik predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijano odločbo o prekršku "razveljavi ter jo odpravi ali pa jo spremeni tako, da na pravilen način uporabi določbe, ki se nanašajo na koncentracijo 1,1 g/kg alkohola v organizmu in višino denarne kazni."

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

V obravnavanem primeru je bil obdolžencu kot vozniku osebnega avtomobila odrejen preizkus alkoholiziranosti, ki je bil opravljen po petih minutah, ker se je obdolženec skliceval na kajenje. Preizkus je pokazal, da je imel obdolženi v organizmu 1,1 g alkohola na kilogram krvi, vendar se z rezultatom alkotesta ni strinjal in je odklonil podpis zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti. Zato je policist odredil strokovni pregled, ki pa ga je obdolženi odklonil z obrazložitvijo, da ne gre nikamor. Iz razlogov izpodbijane sodbe izhaja, da je obdolženec s takim svojim ravnanjem kršil določbo tretjega odstavka 120. člena ZVCP, ki določa, da mora udeleženec v cestnem prometu, kateremu je odrejen preizkus z ustreznimi sredstvi ali napravami oziroma strokovni pregled, ravnati po odredbi policista. V drugem odstavku 120. člena ZVCP, ki je veljal ob storitvi prekrška, je bilo določeno, da mora policist v primeru, če udeleženec odkloni podpis zapisnika o preizkusu, vzrok odklonitve vpisati v zapisnik in odrediti strokovni pregled voznika. V četrtem odstavku istega člena je bilo določeno, da policist odredi strokovni pregled tudi, če udeleženec v cestnem prometu oporeka rezultatu preizkusa.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbah Up-33/01 z dne 18.12.2002 in Up-642/04 z dne 20.10.2005 zavzelo stališče, da je določba četrtega odstavka 120. člena ZVCP omogočala vozniku v primeru, ko se ne strinja z rezultati preizkusa z alkotestom, da zahteva strokovni pregled, ki ga nato odredi policist. Strokovni pregled je bil določen zaradi kontrole rezultata preizkusa z alkotestom in je bil v tem primeru pravica udeleženca. Če je udeleženec v takšnem primeru odstopil od pravice do strokovnega pregleda, je prišlo v poštev le kaznovanje zaradi alkoholiziranosti oziroma prekrška, ki temelji na rezultatih, dobljenih z alkotestom, in ne zaradi odklonitve strokovnega pregleda. V odločbi Up-642/04 Ustavno sodišče navaja, da je edina z ustavo skladna razlaga določb ZVCP tista, po kateri je treba šteti, da se udeleženec, ki naknadno odkloni strokovni pregled, strinja s prvotno ugotovitvijo stopnje alkohola v krvi. Drugačna razlaga bi pomenila, da bo udeleženec, ki uporabi pravico iz ZVCP, zaradi tega kaznovan strožje, kakor bi bil kaznovan za prvotno ugotovitev stopnje alkohola v krvi, kar bi bilo v nasprotju z namenom določb ZVCP.

Zahteva za varstvo zakonitosti utemeljeno navaja, da bi bilo mogoče v konkretnem primeru obdolženca kaznovati le za prekršek po točki b četrtega odstavka 117. člena ZVCP, in ne za prekršek po sedmem odstavku 120. člena ZVCP. Skladno s citiranim stališčem Ustavnega sodišča v konkretnem primeru odklonitev strokovnega pregleda ne pomeni prekrška po sedmem odstavku 120. člena ZVCP, zato je bila z izpodbijano določbo storjena kršitev te določbe oziroma kršitev iz 1. točke prvega odstavka 187. člena Zakona o prekrških (ZP).

Vrhovno sodišče ni sledilo predlogu vložnika, naj izpodbijano odločbo razveljavi ter odpravi oziroma spremeni tako, da pravilno uporabi določbe, ki se nanašajo na ugotovljeno koncentracijo alkohola v organizmu obdolženega. V skladu s prvim odstavkom 221. člena ZP lahko Vrhovno sodišče, če ugotovi, da je zahteva za varstvo zakonitosti utemeljena, glede na naravo kršitve s sodbo spremeni odločbo o prekršku, ali jo v celoti ali delno razveljavi in zadevo vrne v novo odločitev, ali se omeji samo na to, da ugotovi kršitev. Za razveljavitev in odpravo izpodbijane odločbe o prekršku torej ni pravne podlage. Prav tako ne pride v poštev predlagana sprememba odločbe na način, da bi Vrhovno sodišče prekršek kvalificiralo po določbi točke b četrtega odstavka 117. člena ZVCP in kaznovanemu izreklo ustrezno sankcijo, saj iz opisa očitanega dejanja ne izhajajo znaki tega prekrška.

Ker dejanje, opisano v izreku izpodbijane odločbe, ni prekršek, je Vrhovno sodišče v skladu s 1. točko prvega odstavka 167. člena v zvezi s prvim odstavkom 221. člena ZP odločilo, da se izpodbijana odločba o prekršku spremeni tako, da se postopek ustavi.