Legislator Case Law & Legislation
Sodba I Ips 314/2007 ECLI:SI:VSRS:2007:I.IPS.314.2007 AI generated

Sodba I Ips 314/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Case Number Sodba I Ips 314/2007
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date

Legislator summary

AI generated

Tudi obdolženca, ki je državljan Evropske unije z znanim naslovom in pravicami, je mogoče pripreti iz pripornega razloga begosumnosti. Z uvodoma navedenim sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru je bil zoper A.S. poleg še štirih obdolžencev odrejen pripor iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Kopru je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo zagovornika obdolženega A.S. kot neutemeljeno zavrnil.

Legislator headnote

AI generated

Sodba I Ips 314/2007 · Vrhovno sodišče Republike Slovenije: Z uvodoma navedenim sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru je bil zoper A.S. poleg še štirih obdolžencev odrejen pripor iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Kopru je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo zagovornika obdolženega A.S. kot neutemeljeno zavrnil.

Keywords

AI generated
evidentiary grounds statement of reasons risk of witness collusion pleas in law repetition of criminal offenses circumstantial evidence
AI generated
Sodba I Ips 426/2007
Neogibnost pripora izhaja iz ugotovitve sodišča, da zoper obdolženca ne pride v poštev noben milejši ukrep, saj je mamila prodajal tudi v bloku, kjer živi, s kupci in dobaviteljem pa je kontaktiral tudi preko telefona. 1. Okrožno sodišče v Celju je zoper M.L. s sklepom z dne 13.10.2007 odredilo pripor iz razloga po 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Pritožbo zoper sklep preiskovalne sodnice je izvenobravnavni senat Okrožnega sodišča v Celju s sklepom z dne 16.10.2007 zavrnil.
VSRS Sodba XI Ips 37736/2022
Ali je pripor neogibno potreben za zagotavljanje varnosti ljudi, je treba glede na okoliščine primera presojati z vidika delovanja hudodelske združbe, katere član naj bi bil obdolženec.
Sodba XI Ips 59808/2011-70
Sodišče je vselej, ko odloča o odreditvi pripora iz razloga ponovitvene nevarnosti, dolžno pretehtati tudi: a) ali je tak poseg nujen, ker varnosti ljudi ni mogoče zagotoviti z blažjimi sredstvi ter b) ali je v konkretnem primeru varnost ljudi ogrožena do te mere, da odtehta poseg v obdolženčevo pravico do osebne svobode.
Sodba I Ips 85/2006
Ob visoki stopnji verjetnosti, da je obdolženec storil kaznivo dejanje, tudi podatek o tem, da se nahaja v drugih kazenskih postopkih zaradi enakih kaznivih dejanj, predstavlja eno od okoliščin, ki skupaj z ostalimi utemeljuje oceno o ponovitveni nevarnosti. Sklepa o ponovitveni nevarnosti pa ni mogoče utemeljiti s podatkom o sumu storitve kaznivega dejanja, ki je še v fazi policijske preiskave in sodišče o uvedbi kazenskega postopka sploh še ni odločilo.
VSL sklep II Kp 458/99
Pritožbi zagovornice se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor zoper obt.

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Zahteva zagovornika obdolženega A.S. za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Tudi obdolženca, ki je državljan Evropske unije z znanim naslovom in pravicami, je mogoče pripreti iz pripornega razloga begosumnosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Kopru je bil zoper A.S. poleg še štirih obdolžencev odrejen pripor iz pripornega razloga po 1. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Senat Okrožnega sodišča v Kopru je z uvodoma navedenim sklepom pritožbo zagovornika obdolženega A.S. kot neutemeljeno zavrnil.

Obdolženčev zagovornik je dne 25.7.2007 vložil zoper oba sklepa zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi je uveljavil, da je obdolženec član Evropske skupnosti in torej ni tujec, da bi mu na tej podlagi odrejali pripor. Po mnenju zagovornika je sodišče nepravilno razlagalo 203. in 204.a člen ZKP. Državni tožilec naj bi namreč ob zaslišanju obdolženca izjavil, da bo zanj vložena zahteva za preiskavo in je torej po mnenju zagovornika s tem jasno, da zahteva ni vložena. Obdolženec torej ni utemeljeno sumljiv. Sodišče je dolžno uporabljati določbe Evropske konvencije o človekovih pravicah (EKČP), sodišče pa je kršilo določbe 13. in 17. člena te konvencije. Iz teh razlogov je zagovornik predlagal, da se obdolžencu omogoči odprava pripora in njegov zagovor s prostosti.

Vrhovna državna tožilka N.F. je v odgovoru na zahtevo menila, da so navedbe v zahtevi neutemeljene ter da je bil zoper obdolženca priporni narok opravljen v skladu z določilom 204.a člena ZKP. Sodišče ni dolžno pojasnjevati zakonskih določb za katere se pričakuje, da jih zagovornik pozna. Po mnenju vrhovne državne tožilke je utemeljenost suma ustrezno argumentirana, kršitve kazenskega zakona pa zagovornik ne konkretizira. Iz teh razlogov je predlagala, da se zahteva kot neutemeljena zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Iz izpodbijanih sklepov je razvidno, da je utemeljen sum za storitev kaznivega dejanja goljufije po 1. in 2. odstavku 217. člena KZ, ki se očita obdolžencu, obrazložen in utemeljen. Senat Okrožnega sodišča v Kopru je v razlogih izpodbijanega sklepa ocenil pritožbene navedbe, tako da ne drži zagovornikova trditev, da tega ni storil.

Zoper obdolženca je bil priporni narok po 204.a členu ZKP opravljen v skladu s tem določilom. Prav tako je v skladu s 1. odstavkom 204.a člena državni tožilec povsem ustrezno izjavil, da bo zoper obdolženca vložena zahteva za preiskavo. S trditvami, da obdolženec ni utemeljeno sumljiv za očitano kaznivo dejanje pa zagovornik uveljavlja zgolj zmotno ugotovitev dejanskega stanja, ki je v postopku za varstvo zakonitosti glede na določbo 2. odstavka 420. člena ZKP ni mogoče uveljavljati.

Neutemeljeno je tudi stališče zagovornika, da so kršene določbe EKČP oziroma da zoper obdolženca kot državljana Evropske unije z znanim naslovom in pravicami ni mogoče pripreti iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki 1. odstavka 201. člena ZKP. Takšna okoliščina ni nikakršna ovira, da se uporabi navedeno zakonsko določilo za odreditev pripora. Okoliščina, da je nekdo državljan ene od držav članice Evropske unije seveda ne pomeni, da je v takšnem primeru izključena nevarnost, da bi pobegnil.

Vrhovno sodišče je ugotovilo, da niso podane kršitve zakona, na katere se sklicuje obdolženčev zagovornik v zahtevi, poleg tega pa je zahteva vložena zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. V skladu z določbo 425. člena ZKP je zato zahtevo kot neutemeljeno zavrnilo.